Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je tožeča stranka dovolj specificirala svojo terjatev (tako v delu glavnice kot tudi obresti), z listinami (zavarovalne police, finančna kartica in obračuni obresti) pa jo le še natančneje substancirala. Njeno sklicevanje na listinske dokaze je bilo tudi tako določno, da je prvostopenjskemu sodišču omogočalo hitro in učinkovito povzemanje zatrjevanih dejstev. Pri tem je poudariti, da tožena stranka kljub temu, da so bili omenjeni listinski dokazi priloženi že dopolnitvi tožbe, tem v odgovoru na tožbo ni konkretizirano nasprotovala, trditveno breme v zvezi s tem, kdaj je tožena stranka izvedla delna plačila, pa je bilo nenazadnje na njej.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni od prejema (te) sodbe plačati 3.859,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 9. 2018 dalje do plačila (I. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje) ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni od prejema (te) sodbe povrniti tudi njene izvršilne stroške v višini 44,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 10. 2018 dalje do plačila in nadaljnje pravdne stroške v znesku 184,00 EUR prav tako v 8 dneh od prejema (te) sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka do plačila (II. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje).

2. Zoper citirano sodbo je tožena stranka vložila obravnavano pritožbo. Uveljavljala je pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in pritožbenemu sodišču predlagala, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo pravdnih stroškov tožene stranke, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nastanka zamude dalje do plačila. Pritožbene stroške je priglasila v specificiranem stroškovniku.

3. Na pritožbo tožene stranke je tožeča stranka odgovorila s predlogom, da jo pritožbeno sodišče zavrne kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje obdrži v veljavi.

4. Obravnavani spor je gospodarski spor majhne vrednosti - tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). O pritožbi je zato na podlagi določbe petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Zmotna je pritožbena misel, da je zaradi obrazložitve prvostopenjskega sodišča, da je dopolnitev tožbe sklepčna (pravilno: da je tožnica v svoji dopolnitvi tožbe dovolj specificirala terjatev), saj je tožeča stranka za vsako zavarovalno polico navedla, kdaj je bila sklenjena, za katero obdobje je bila sklenjena in znesek premije, in da je iz priložene finančne kartice za toženo stranko razvidno, da je za vsako premijo dogovorjeno plačilo v desetih obrokih, zapadlost vsakega obroka in delni znesek premije, ki ga je toženka že poravnala, izpodbijana odločitev obremenjena s postopkovno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.1

7. Kršitve postopka iz te točke se namreč nanašajo na napake v sestavi sodbe, tako glede oblike kot glede same vsebine. Zajemajo tri temeljne kombinacije: (1) nerazumljiv ali protisloven izrek, (2) pomanjkanje sleherne obrazložitve, pomanjkanje obrazložitve o odločilnih dejstvih, nejasnost in nerazumljivost obrazložitve in protislovna obrazložitev ter (3) nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Njihova skupna bistvena in nosilna značilnost (osrednji del generalne klavzule, ki te kršitve opredeljuje) pa je, da sodbe zaradi teh napak objektivno ni mogoče preizkusiti.2

8. Pritožbeno izpostavljena obrazložitev (ki se ji - po smislu - očita protislovnost) ni protislovna. V povedi „tožeča stranka je za vsako zavarovalno polico navedla, kdaj je bila sklenjena, za katero obdobje je bila sklenjena in znesek premije, iz priložene finančne kartice za toženo stranko pa je razvidno, da je za vsako premijo dogovorjeno plačilo v desetih obrokih, zapadlost vsakega obroka in delni znesek premije, ki ga je toženka že poravnala„ ni vsebinskih nasprotij, zaradi katerih izpodbijana sodba ne bi bila objektivno preverljiva. V njenem prvem delu je pojasnjeno, kaj izhaja iz tožničine trditvene podlage, v drugem, kaj je vsebina priloženega dokaza. Očitek absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka zato ni utemeljen.

9. V nadaljevanju pritožbe tožena stranka ponavlja svoje trditve iz postopka pred sodiščem prve stopnje. Povzema, da tožeča stranka v svoji prvi pripravljalni vlogi (ki po vsebini ustreza dopolnitvi tožbe) ni navedla in konkretizirala vseh dejstev, ki so nujni za utemeljitev tožbenega zahtevka, zaradi česar je tožba nesklepčna, njen tožbeni zahtevek pa neutemeljen. Tožeča stranka je po zatrjevanju pritožnice tej vlogi (le) priložila kopico dokumentov, ki naj bi po njenem mnenju utemeljevali tožbeni zahtevek in se sklicevala na vsebino le-teh (in sicer da so zavarovani predmet, vrste in trajanje posameznih zavarovanj razvidni iz priložene zavarovalne police, pri čemer pa - kot trdi pritožnica - vsebine dokaza niti ni poskušala povzeti in ni specificirala obsega, predmeta in cene za vtoževane storitve; prav tako, da so datumi zapadlosti in zneski posameznih obrokov premij razvidni iz finančne kartice za toženo stranko), ni pa navedla, kdaj naj bi katera izmed posamičnih neplačanih premij dejansko zapadla in koliko je bil posamični obrok premije. Po stališču pritožnice so višina posameznih obrokov premij in datumi zapadlosti le-teh bistvenega pomena za obrazložitev temelja in višine tožbenega zahtevka, s tem pa posledično za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka, saj zamudne obresti tečejo od vsake posamične vtoževane terjatve posebej.

10. Pritožnica z opisanim ravnanjem (zgolj s sklicevanjem na svoje prejšnje navedbe) ne more omajati pravilnosti izpodbijane odločitve. Na navedbe tožene stranke, citirane v prejšnji točki, je sodišče prve stopnje že odgovorilo in pri tem zaključilo, da njen ugovor glede pomanjkljivosti tožbenega zahtevka, zaradi katerih bi bil ta nesklepčen, ni utemeljen, saj je tožnica v svoji dopolnitvi tožbe navedla relevantna dejstva, ki izkazujejo njen zahtevek, in predložila listinske dokaze, ki njen zahtevek dokazujejo. Pritožbeni očitek, ki po vsebini meri na kršitev določb 7.3 in 212. člena ZPP (da sodišče prve stopnje brez ustrezne trditvene podlage tožeče stranke ne bi smelo upoštevati priloženih dokazov tožeče stranke), pa v postopku v gospodarskem sporu majhne vrednosti, kakršen je obravnavani, ne predstavlja dopustnega pritožbenega razloga. Po določbi prvega odstavka 458. člena ZPP se namreč sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, smeta izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

11. Nenazadnje pa po presoji pritožbenega sodišča tudi ni res (kar navaja pritožnica), da tožeča stranka v prvi pripravljalni vlogi ni navedla in konkretizirala vseh dejstev, ki so nujna za utemeljitev njenega zahtevka. Tožeča stranka je v tej namreč pojasnila,4 da neporavnane obveznosti tožene stranke izhajajo iz neporavnanih zavarovalnih premij (iz premoženjskih zavarovanj), navedla je 9 zavarovalnih polic z datumi sklenitve in obdobji veljavnosti, za vsako zavarovalno polico je navedla tudi primarni znesek in znesek, ki ga je do vložitve izvršilnega predloga tožena stranka že poravnala. V sklopu vsake zavarovalne police je tožeča stranka nadalje obrazložila, da se tožena stranka dogovorjenih plačil v 10-obrokih z zapadlostjo vsakega 10-ega (oziroma 28-ega) v mesecu ni držala. Na dan pred vložitvijo predloga za izvršbo je bila tako tožeči stranki dolžna plačati 3.615,60 EUR glavnice in 243,84 EUR zakonitih zamudnih obresti. Ob tem je tožeča stranka pojasnila še, da so zavarovani predmet, vrste in trajanje posameznih zavarovanj razvidni iz priložene zavarovalne police, datumi zapadlosti dolga in zneski posameznih obrokov ter dejstvo neplačila po zavarovalnih policah iz finančne kartice za toženo stranko, znesek pripadajočih zamudnih obresti pa iz priloženih obračunov in kot tak preverljiv.

12. Ni se torej mogoče strinjati s pritožbeno trditvijo, da tožeča stranka v svoji prvi pripravljalni vlogi sploh ni specificirala obsega, predmeta in cene za vtoževane storitve. Določno je navedla vse omenjeno (prav tako dolgovani znesek), na splošno pa tudi, da je bilo plačilo po posamezni zavarovalni polici dogovorjeno v 10-ih obrokih in datume zapadlosti posameznih obrokov (vsakega 10-ega oziroma 28-ega v mesecu). Šele nato je pojasnila, da so zavarovani predmet, vrste in trajanje posameznih zavarovanj razvidni iz priložene zavarovalne police, datumi zapadlosti dolga in zneski posameznih obrokov ter dejstvo neplačila po zavarovalnih policah iz finančne kartice za toženo stranko, znesek pripadajočih zamudnih obresti pa iz priloženih obračunov. Navedla torej res ni točnih datumov zapadlosti, zneskov posameznih obrokov ter datumov že izvedenih delnih plačil. A kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, to na pravilnost presoje toženkinega ugovora iz izpodbijane sodbe ne vpliva.

13. Materialno pravo nastop pravnih posledic veže na obstoj določenih dejstev. Vsaka tožba in vsak zahtevek zato temelji na smiselni predpostavki tožeče stranke, da obstajajo določena dejstva, na katera materialno pravo veže nastop takšne pravne posledice, kot jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom. Navedba dejstev, ki tožbeni zahtevek utemeljujejo, je zato nujna za sklepčnost in posledično predpogoj, da je zahtevku, če se dejstva kasneje izkažejo za resnična, mogoče ugoditi. Manjkajočih trditev ni mogoče nadomeščati v dokaznem postopku (da npr. o njih izpove stranka ali priča, da izhajajo iz priloženih listin ali da določena dejstva ugotovi izvedenec). Prav tako ne zadošča neopredeljeno sklicevanje na priloge, saj nenazadnje tudi ni naloga sodišča, da samo iz obsežnih prilog razbira, kaj so pravno relevantne navedbe tožnice. Potrebno je zato, da so vsaj splošne dejanske navedbe razvidne iz tožbe, sklicevanje na priloge pa se lahko nanaša le na dokaz teh navedb ali na njihovo natančnejše substanciranje. Tudi takšno sklicevanje pa mora biti tako določno, da sodišču omogoča hitro in učinkovito povzemanje in povezovanje zatrjevanih dejstev. Takšen, sicer na prvi pogled formalističen pristop je nujen, saj mora biti v postopku ves čas jasno, kaj so navedbe strank (trditvena podlaga tožbe) in posledično dejanska podlaga, ki jo sme sodišče pri odločanju upoštevati.

14. V konkretnem primeru je tožeča stranka navedenim zahtevam tudi po presoji pritožbenega sodišča zadostila. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je tožeča stranka dovolj specificirala svojo terjatev (tako v delu glavnice kot tudi obresti),5 z listinami (zavarovalne police, finančno kartico in obračuni obresti) pa jo le še natančneje substancirala.6 Njeno sklicevanje na listinske dokaze je bilo tudi tako določno, da je prvostopenjskemu sodišču omogočalo hitro in učinkovito povzemanje zatrjevanih dejstev. Pri tem je poudariti, da tožena stranka kljub temu da so bili omenjeni listinski dokazi priloženi že dopolnitvi tožbe, tem v odgovoru na tožbo ni konkretizirano nasprotovala, trditveno breme v zvezi s tem, kdaj je tožena stranka izvedla delna plačila, pa je bilo nenazadnje na njej.

15. Zaključek prvostopenjskega sodišča, da ugovor toženke glede pomanjkljivosti tožbenega zahtevka, zaradi katerih bi bil ta nesklepčen, ni utemeljen, oziroma da je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe navedla vsa relevantna dejstva, ki izkazujejo njen zahtevek, je glede na pojasnjeno torej pravilen. Pritožbeno sodišče se zato do pritožbenih navedb o prekluziji tožničinih trditev iz druge pripravljalne vloge ni opredeljevalo, tudi sicer pa to v sporih majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP). Še enkrat pa poudarja, da sodišče prve stopnje - v odnosu do ugovora toženke o pomanjkljivi trditveni podlagi - z obrazložitvijo, da je iz finančne kartice za toženo stranko, na katero se tožeča stranka sklicuje v dopolnitvi tožbe, jasno razvidno, da je plačilo premije predvideno v desetih obrokih in kdaj zapade v plačilo vsak obrok premije po vsaki od zavarovalnih polic, iz priloženih obračunov zakonitih zamudnih obresti pa, za katero obdobje tožnica poleg glavnice vtožuje tudi zakonite zamudne obresti, ni zagrešilo kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

16. Uveljavljani pritožbeni razlogi tožene stranke so delno neutemeljeni in delno neupoštevni. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita. Pritožbo tožene stranke je pritožbeno sodišče zato zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

17. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Prav tako tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 155. člena ZPP), ker z njim ni prispevala k rešitvi pritožbe.

1 Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je vselej podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. 2 Dr. Lojze Ude in drugi: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 306, 307. 3 Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Sodišče sme ugotoviti dejstva, ki jih stranke niso navajale, in izvajati dokaze, ki jih stranke niso predlagale, če izhaja iz obravnave in dokazovanja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena), vendar svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo (7. člen ZPP). Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika (212. člen ZPP). 4 Pri čemer sodišče prve stopnje vseh njenih trditev ni prenašalo v obrazložitev izpodbijane sodbe. 5 Pri tem v obrazložitev svoje sodbe sicer ni povzelo vseh navedb tožeče stranke - bile so namreč dokaj obsežne. 6 Tj. kdaj točno je posamezni obrok premije zapadel v plačilo, koliko je znašal, kdaj so bila izvedena delna plačila tožene stranke.