Jedro

Pojma hujši prekršek v okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče tolmačiti drugače, kot izhaja iz določbe drugega odstavka 23. člena ZP-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilčeva zagovornica zaradi bistvenih kršitev določb postopka o prekršku, kršitve materialnih določb Zakona o prekrških (ZP-1) ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1. do 3. točka 154. člena ZP-1). V pritožbi sodišču prve stopnje očita, da napačno ugotavlja, da je kršitelj storil hujši prekršek, kot izhaja iz plačilnega naloga z dne 10. 9. 2020, ki je postal pravnomočen 19. 9. 2020, saj je storilec zoper navedeni plačilni nalog vložil zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje, zahtevo za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in zahtevo za sodno varstvo. Nadalje tudi meni, da v obravnavanem primeru ne obstoji podlaga za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj prekrška s predpisano stransko sankcijo 3 kazenskih točk ni mogoče uvrstiti med hujše prekrške. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja temelji na ugotovitvah, da je storilec v času preizkusne dobe po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je tekla od 27. 11. 2019 do 27. 9. 2020, storil hujši prekršek, saj mu je bilo s plačilnim nalogom Policijske postaje Š. z dne 10. 9. 2020, ki je postal pravnomočen 19. 9. 2020, poleg globe izrečena tudi stranska sankcija 3 kazenskih točk v cestnem prometu za prekršek storjen 10. 9. 2020 z motornim vozilom B kategorije. Ker drugi odstavek 202.e člena ZP-1 določa, da sodišče s sklepom storilcu prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v času preizkusne dobe stori hujši prekršek, to pa je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZP-1 prekršek, za katerega je storilcu izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, je sodišče prve stopnje ob povzetih ugotovitvah pravilno in zakonito storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

5. Ob pregledu spisovnega gradiva v zvezi s pritožbenimi trditvami, da plačilni nalog Policijske postaje Š. z dne 10. 9. 2020 še ni postal pravnomočen, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da sicer držijo navedbe zagovornice, da je zoper plačilni nalog Policijske postaje Š. z dne 10. 9. 2020 vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti ter zahtevo za sodno varstvo, vendar kot izhaja iz sodbe Okrajnega sodišča v Celju ZSV 983/2020 z dne 7. 1. 2021, je PP Š. s sklepom z dne 24. 11. 2020 predloge storilčeve zagovornice zavrnilo, zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog pa kot prepozno zavrglo. Zoper sklep PP Š. z dne 24. 11. 2020 je zagovornica vložila zahtevo za sodno varstvo, ki pa jo je Okrajno sodišče v Celju kot neutemeljeno zavrnilo s sodbo ZSV 983/2020 z dne 7. 1. 2021. Iz fotokopije vročilnice pripete k prilogi C2 spisa izhaja, da je bila omenjena sodba Okrajnega sodišča v Celju zagovornici vročena 1. 2. 2021, storilcu pa s fikcijo vročitve 9. 3. 2021, kot izhaja iz fotokopije vročilnice pod prilogo C3 spisa. Ker niti zagovornica, niti storilec zoper sodbo ZSV 983/2020 z dne 7. 1. 2021 nista vložila pritožbe, kot izhaja iz dopisa Policijske postaje Š. z dne 7. 4. 2021 (l. št. 97 spisa), je sodba postala pravnomočna in je tako odpravljen vsakršen dvom o pravnomočnosti plačilnega naloga PP Š. z dne 10. 9. 2020, s katerim je bila storilcu poleg globe izrečena tudi stranska sankcija 3 kazenske točke v cestnem prometu za prekršek storjen v času preizkusne dobe.

6. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da prekrška, s predpisano stransko sankcijo 3 kazenskih točk ni mogoče uvrstiti med hujše prekrške, pa pritožbeno sodišče poudarja, da definicija hujšega prekrška jasno izhaja iz določbe drugega odstavka 23. člena ZP-1, zaradi česar pojma hujši prekršek v okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče tolmačiti drugače, kot izhaja iz citirane določbe.

7. Glede na navedeno, ko ni nobenega dvoma o tem, da je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, ki se ga v skladu s zakonsko definicijo šteje za hujši prekršek, in je to bilo ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 zagovorničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo, saj tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa v skladu s 159. členom ZP-1 ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti.

8. Ker storilčeva zagovornica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) storilcu naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je storilec dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.