Jedro

Tožeča stranka ni izkazala, da je plačala sodno takso za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine in pri plačilu navedla napačen sklic. Zaradi neplačila sodne takse se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni štel za vloženega in kot tak ni pretrgal teka zastaralnega roka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti toženi stranki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 559,98 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožeče stranke za plačilo zneska 21.959,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 10. 2020 dalje do plačila in za povračilo njenih pravdnih stroškov, oboje v roku 8 dni (I. točka izreka). Prav tako je tožeči stranki naložilo povrnitev stroškov tožene stranke v višini 2.473,02 EUR v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki teko od poteka 15 - dnevnega roka za prostovoljno plačilo dalje (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nadaljnje postopanje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne in tožeči stranki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je vtoževala terjatev v višini 21.959,05 EUR, ki predstavlja 3 % dogovorjene pogodbene vsote (ki je znašala 770.493,00 EUR), zmanjšana za 5 %. Gre za zadržan znesek do katerega je bila tožeča stranka skladno s podizvajalsko pogodbo upravičena po končnem prevzemu del, na podlagi potrdila o prevzemu.

6. Nosilni razlog sodišča prve stopnje za zavrnitev zahtevka je, da je terjatev zastarala že v letu 2021, tožeča stranka pa je vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele 1. 2. 2022. Teka zastaralnega roka ni pretrgal predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine z dne 9. 7. 2021, saj zanj ni bila plačana sodna taksa, zato se ne šteje za vloženega. Tožeča stranka v pritožbi temu nasprotuje in navaja, da je sodno takso za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine z dne 9. 7. 2021 plačala, vendar je pri plačilu uporabila napačen sklic. Plačilo sodne takse bi moralo sodišče ugotavljati po uradni dolžnosti, ker tega ni storilo, je napačno uporabilo pravila postopka. Ker je bila sodna taksa za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine z dne 9. 7. 2021 plačana, je presoja sodišča prve stopnje, da le-ta ni pretrgal teka zastaralnega roka, napačna.

7. Plačilo sodne takse za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine je sicer določeno kot procesna predpostavka, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti, vendar predstavlja procesno predpostavko zgolj v postopku pred izvršilnim sodiščem in na katero tako pazi izvršilno sodišče. Procesne predpostavke so namreč okoliščine ali lastnosti, ki morajo ali ne smejo biti podane, da je sojenje dopustno (da sodišče zadevo vsebinsko obravnavo). Ker sama odločitev o dopustnosti teka tega postopka pred sodiščem prve stopnje ni bila odvisna od plačila sodne takse za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine z dne 9. 7. 2021, le-ta ne predstavlja procesne predpostavke, ki bi jo sodišče prve stopnje moralo ugotavljati po uradni dolžnosti. Dokazno breme, da je bila sodna taksa za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine z dne 9. 7. 2021 plačana, je bilo tako na tožeči stranki (212. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). Tožeča stranka je kot dokaz plačila sodne takse za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine z dne 9. 7. 2021 predložila zgolj potrdilo z dne 12. 7. 2021, ki vsebuje sklic druge zadeve (VL 37626/2021), pri čemer kljub ugovoru tožene stranke, da potrdilo z dne 12. 7. 2021 ne izkazuje plačila sodne takse za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine z dne 9. 7. 2021, tekom postopka pred sodiščem prve stopnje ni predložila nobenega dodatnega dokaza in podala nobenih dodatnih trditev oziroma pojasnil. Navedbe tožeče stranke, da ji je zaradi plačila sodne takse z napačnim sklicem sodišče le-to tudi vrnilo, so pritožbene novote, ki jih je tožeča stranka zatrjevala prepozno (prvi odstavek 337. člena ZPP), zato jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo. Presoja sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala, da je sodno takso za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine z dne 9. 7. 2021 plačala, je tako pravilna, sama presoja pa ni obremenjena s kršitvami postopkovnih pravil. 8. Ker tožeča stranka ni izkazala, da bi plačala sodno takso za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine z dne 9. 7. 2021, so irelevantne njene navedbe o pomanjkanju pravnih sredstev in sistemsko-tehničnih rešitvah postopka za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki so ji onemogočile izkaz, da je sodno takso za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine z dne 9. 7. 2021 dejansko plačala z navedbo napačnega sklica.

9. Prav tako so neutemeljene navedbe tožeče stranke o tem, da se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zgolj zaradi tehničnih rešitev šteje za nevloženega, zaradi česar se ne more šteti, da dejanje v smeri izterjave ni bilo opravljeno. Podlago takšni rešitvi namreč predstavlja Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), ki v prvem odstavku 41. člena določa, da je predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine v elektronski obliki vložen, ko je sodna taksa plačana. Ker sodna taksa za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine z dne 9. 7. 2021 ni bila plačana, se tako skladno z ZIZ šteje, da predlog ni bil vložen.

10. Pravilna je tudi presoja sodišča prve stopnje, da predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine z dne 9. 7. 2021 ne predstavlja dejanja, ki bi pretrgalo zastaranje. 365. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) določa, da se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Sam OZ tako izrecno določa, da je zastaranje pretrgano z vložitvijo tožbe, pri čemer se, ali je bila tožba vložena, presoja po pravilih procesnega prava, učinke pa ima samo, če ni kasneje umaknjena. Iz sklepanja po podobnosti enako velja tudi za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Sodišče prve stopnje je tako pravilno presodilo, da zastaranje ni bilo pretrgano s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine z dne 9. 7. 2021. 11. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

12. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP). Le-te je pritožbeno sodišče odmerilo glede na priglašene stroške, v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Potrebni stroški tožene stranke znašajo 750 točk za nagrado za odgovor na pravno sredstvo (tar. št. 22/1 OT), 15 točk materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT), skupaj 765 točk, kar glede na vrednost točke 0,60 EUR znaša 459,00 EUR, povišano za 22% DDV pa 559,98 EUR. Zakonske zamudne obresti tečejo od poteka 15-dnevnega roka za izpolnitev dalje (prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena OZ ter 313. člen ZPP).