Jedro

Če je v dokončni odločbi ugotovljena tudi vrednost premoženja, ki naj bi se vrnilo, to še ne pomeni, da je pravica do denacionalizacije izražena v denarju. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča mora revident v reviziji natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Revidentka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je revidentka dne 24. 11. 2008 vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije navaja, da izpodbijana vrednost znaša 121.867,49 EUR oziroma 62.309,85 EUR, kar izhaja iz prvostopenjske odločbe upravnega organa. Navaja tudi, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, o katerem v sodni praksi ni enotnosti, saj se stališče sodišča prve stopnje glede uporabe določbe drugega odstavka 74. člena Zakona o zadrugah bistveno razlikuje od odločbe rednega sodišča v pravdni zadevi, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Celju.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo Upravne enote Velenje z dne 23. 4. 2007, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 27. 6. 2007. Z navedeno odločbo je tožena stranka (razen v delu 3. točke izreka, v katerem je za besedami "v roku 1 (enega)" dodala besedilo "meseca") potrdila navedeno odločbo prvostopenjskega upravnega organa, s katero je ta med drugim odločil, da se denacionalizacijskemu upravičencu pokojnemu A.A. vrnejo parc. št. ..., vpisane kot družbena lastnina v uporabi Kmetijske zadruge ..., dejansko pa last Republike Slovenije v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ter da je vrednost zemljišč v času podržavljenja znašala 66.661,84 DEM, v času vračanja pa 121.867,49 DEM.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni določbi dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 eurov. V obravnavani zadevi gre za spor o denacionalizaciji. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Tudi iz navedb v reviziji in izpodbijane sodbe je razvidno, da je v obravnavani zadevi predmet v tem upravnem sporu izpodbijanega upravnega akta odločitev o vrnitvi nepremičnin v naravi, zato niso podani pogoji za dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, čeprav je v dokončni odločbi ugotovljena tudi vrednost premoženja, ki naj bi se vrnilo. To namreč še ne pomeni, da je pravica do denacionalizacije izražena v denarju. Glede na navedeno se revidentka tudi neutemeljeno sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-1267/08 z dne 15. 10. 2008. Ker je torej dovolitev revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 omejena le na primere, ko je predmet spora pravica oziroma obveznost, izražena v denarju, ne pridejo v poštev določbe Zakona o pravdnem postopku - ZPP o vrednosti spornega predmeta pri nedenarnih zahtevkih. Po določbi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se namreč ZPP v upravnem sporu primerno uporablja le za tista vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena.

6. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Za pomembno pravno vprašanje gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Po ustaljeni upravno - sodni praksi Vrhovnega sodišča mora revident v reviziji natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Revidentka v reviziji kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja uporabo določbe drugega odstavka 74. člena Zakona o zadrugah (v nadaljevanju ZZad) ter smiselno zatrjuje neenotnost sodne prakse upravnega in okrožnega sodišča, pri tem pa ne opredeli in ne izkaže, v čem naj bi bila uporaba navedene določbe ZZad v obravnavani zadevi pomembno pravno vprašanje in zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Prav tako ne pojasni, v čem naj bi glede pomembnega pravnega vprašanja stališče sodišča prve stopnje odstopalo od odločbe Okrožnega sodišča v Celju. V čem naj bi sodišče prve stopnje nezakonito uporabilo določbo drugega odstavka 74. člena ZZad pa ni razvidno niti iz revizijskih razlogov v nadaljevanju revizije. Glede na pravila o trditvenem in dokaznem bremenu o obstoju pogoja za dovolitev revizije zato po presoji revizijskega sodišča revidentka ni izkazala pogojev za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Vrhovno sodišče še dodaja, da je že v sodbi I Up 736/03 z dne 15.9.2005 sprejelo stališče, da po četrtem odstavku 74. člena ZZad prehod premoženja obstoječih zadrug iz družbene lastnine v last zadruge ne vpliva na pravice prejšnjih lastnikov po predpisih o lastninskem preoblikovanju podjetij in o denacionalizaciji.

7. Glede na to da revidentka ni izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 8. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, ta na podlagi določb prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.