Jedro

S sklepom o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje se postopek odločanja o izdaji upravnega akta (glavni stvari) ne obnovi, ustavi ali konča v smislu drugega odstavka 5. člena ZUS-1, temveč se z njim odloči o pravočasnosti posameznega procesnega dejanja znotraj postopka odločanja o glavni stvari in ta sklep sam zase ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari. Zato sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje tudi ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, ampak se lahko ugovori v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo navedenega sklepa uveljavljajo hkrati s (pridržano) tožbo zoper odločbo o glavni stvari.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep Upravne enote Ptuj z dne 2. 12. 2011, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 16. 4. 2012, s katerim je bil zavrnjen tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker izpodbijani sklep ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje sklep procesne narave. Z navedenim sklepom ni bilo odločeno o nobeni tožnikovi materialni pravici ali pravni koristi, postopek odločanja z njim ni bil niti obnovljen niti ustavljen ali končan, zato ne gre za akt v smislu 2. člena ZUS-1 niti za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Sodišče prve stopnje še pripominja, da morebitna (ne)vročitev upravnega akta stranki v upravnem postopku tudi sicer ne bi mogla biti predmet vrnitve v prejšnje stanje po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

3. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da ji vse do danes še ni bila vročena odločba Upravne enote Ptuj z dne 7. 6. 2011, s katero je bila zavrnjena njegova zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja in mu s tem še ni bila dana možnost izrabe pravnega sredstva zoper to odločbo. Odločba je bila vročena projektantu, ki ga je pooblastil le za izdelavo projektov in načrtov za pridobitev gradbenega dovoljenja, ne pa tudi za opravljanje procesnih dejanj. S sklepom, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, je bilo odločeno o njegovi pravici oziroma pravnem položaju in je zoper njega dopustno sprožiti upravni spor. Predlaga, da se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje odpravi in zadeva vrne v odločanje prvostopenjskemu upravnemu organu.

K I. točki izreka:

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru se presoja sklep, s katerim je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep prvostopenjskega upravnega organa o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ker navedeni sklep ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

6. Vrhovno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni akt, ki bi se lahko samostojno izpodbijal v upravnem sporu.

7. Po določbi 2. člena ZUS-1 v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon. Upravni akt pa je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni, posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. V skladu z določbo drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Gre torej za sklepe, ki lahko posegajo v pravni položaj posameznika, čeprav so sicer po vsebini samo procesne odločitve in nimajo značilnosti upravnega akta, zato je treba zoper njih zagotoviti možnost samostojnega sodnega varstva. Takšna potreba se kaže takrat, kadar v postopku ne bo izdan upravni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati.(1)

8. Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje ima procesno naravo, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se postopek o izdaji upravnega akta (o glavni stvari) vrne v stanje, v kakršnem je bil pred zamudo. S sklepi, izdanimi v zvezi s tem procesnim institutom, se postopek odločanja o izdaji upravnega akta (glavni stvari) ne obnovi, ustavi ali konča v smislu drugega odstavka 5. člena ZUS-1, temveč se z njimi odloči o pravočasnosti posameznega procesnega dejanja znotraj postopka odločanja o glavni stvari in ti sklepi sami zase ne predstavljajo končne odločitve o glavni stvari. Zato sklepi o predlogih za vrnitev v prejšnje stanje tudi ne uživajo samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, ampak se lahko ugovori v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo teh sklepov uveljavljajo hkrati s (pridržano) tožbo zoper odločbo o glavni stvari.

9. Glede na navedeno je v obravnavanem primeru, kjer je bil izdan sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za vložitev pritožbe zoper odločbo o zavrnitvi izdaje gradbenega dovoljenja, pravilno stališče sodišča prve stopnje, da niso izpolnjeni pogoji za izpodbijanje tega sklepa v upravnem sporu po drugem odstavku 5. člena ZUS-1. Prav tako pa ne gre za upravni akt po 2. členu ZUS-1, saj z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, ampak bo o njegovih pravicah oziroma obveznostih odločeno z odločbo o glavni stvari. Iz upravnega spisa namreč izhaja, da je tožnik predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, po pozivu prvostopenjskega upravnega organa na dopolnitev vloge, priložil tudi pritožbo (zamujeno vlogo po tretjem odstavku 104. člena ZUP), o kateri pa prvostopenjski upravni organ še ni odločil. Zoper dokončno odločitev o pritožbi, ki bo v obravnavanem primeru predstavljala odločitev o glavni stvari, pa bo tožnik imel možnost vložitve tožbe v upravnem sporu, kjer bo lahko uveljavljal tudi ugovore v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo sklepa o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

10. Ker je bila odločitev sodišča prve stopnje glede dopustnosti upravnega spora pravilna, se Vrhovno sodišče ni opredeljevalo do pritožbenih ugovorov, ki se nanašajo na vsebino in razloge sklepa o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

K II. točki izreka:

12. Ker tožnik ni uspel s pritožbo, na podlagi določbe prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 22. členom ZUS-1 sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Op. št. (1): Komentar k 5. členu Zakona o upravnem sporu s komentarjem, J. Breznik in ostali, GV Založba, Ljubljana 2008, 7. točka, str. 71.