Jedro

Izvršba se šteje za umaknjeno, če taksa ni plačana in ne, če ni predloženo dokazilo o njenem plačilu.

Izrek

Pritožbi zoper sklep, s katerim je bil izvršilni predlog štet za umaknjen, se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbi zoper sklep o prisilni izterjavi sodne takse se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi glede takse za predlog in sklep v znesku 27.000,00 SIT, opominske takse v znesku 3.000,00 SIT in dela kazenske takse v znesku 12.000,00 SIT; v preostalem delu se pritožba zoper ta sklep zavrne in se glede 3.000,00 SIT kazenske takse izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v tej zadevi izdalo dne 20.9.1999 dva sklepa, in sicer: sklep, s katerim je štelo upnikov predlog za izvršbo umaknjen, ker je ugotovilo, da upnik v 15-dnevnem roku od poziva sodišča predloga ni dopolnil tako, da bi plačal predpisano sodno takso, in sklep, s katerim je ugotovilo, koliko znaša sodna taksa za predlog in sklep in odločilo, da mora upnik plačati še kazensko takso ter da se vsa taksa prisilno izterja.

V pritožbenem roku je upnik vložil ugovor, iz katerega vsebine je razvidno, da je to pritožba in da izpodbija oba sklepa, saj trdi, da je pravočasno plačal sodno takso. S tem trdi, da ni bilo za nobenega od prej navedenih sklepov podlage za njuno izdajo. Sodišče druge stopnje je zato upnikovo pritožbo tako tudi obravnavalo in ugotovilo, da je pritožba zoper sklep o umiku izvršilnega predloga utemeljena in da je delno utemeljena tudi pritožba zoper sklep o prisilni izterjavi sodne takse.

Iz pritožbi priloženih listin (priloge A4, 5) je razvidno, da je bila sodna taksa v tej zadevi plačana dne 16.7.1999, kar je bilo v določenem roku, glede na to, da je upnik sklep sodišča s pozivom na plačilo sodne takse prejel dne 9.7.1999. Po četrtem odstavku 40. člena ZIZ se predlog za izvršbo šteje za umaknjen, če sodna taksa v določenem roku ni plačana. Ker pa je v tem primeru bila plačana, kot je bilo že povedano (upnik o tem sodišča le obvestil ni), niso izpolnjeni pogoji po četrtem odstavku 40. člena ZIZ. Zato je sodišče druge stopnje upnikovi pritožbi ugodilo in sklep o umiku izvršilnega predloga razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ni pa sodišče druge stopnje v celoti ugodilo pritožbi upnika zoper sklep o prisilni izterjavi sodne takse.

Taksni zavezanec je opomin za plačilo sodne takse prejel dne 9.7.1999, predpisano sodno takso pa je plačal dne 16.7.1999, torej pravočasno. Sodišča prve stopnje o plačilu sodne takse ni obvestil. V takem primeru mora taksni zavezanec plačati 10 %-no kazensko takso (glej prvi odstavek 30. člena Zakona o sodnih taksah v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena istega zakona). Ta pa znaša v konkretnem primeru 3.000,00 SIT in to takso mora taksni zavezanec, to je upnik, plačati. Sodišče druge stopnje je zato upnikovi pritožbi zoper sklep o prisilni izterjavi delno ugodilo tako, da je sklep razveljavilo, razen 3.000,00 SIT kazenske takse.