17. 11. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopajo B. B., C. C., mag. Č. Č., D. D. in F. F., odvetniki v Z., na seji senata dne 26. oktobra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 206/2002 z dne 24. 6. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. III P 57/2000 z dne 3. 10. 2001 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku je pritožnik, ki ga je skupaj z mladoletno sestro zastopala njuna mati, zoper očeta vložil tožbo za zvišanje preživnine, njegova sestra pa za določitev preživnine. Sodišče prve stopnje je zahtevkoma delno ugodilo, delno pa ju je zavrnilo. Višje sodišče je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožnikova sestra je zoper navedeno sodbo vložila revizijo, saj je bila revizija, glede na to, da se je njena preživnina določala prvič, dovoljena. Pritožnik je vložil pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti na Vrhovno državno tožilstvo, ki zahteve ni vložilo, ker ni našlo zatrjevanih kršitev. Vrhovno sodišče je ugodilo reviziji pritožnikove sestre in sodbi prve in druge stopnje v zavrnilnem delu glede tožnice razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

2.Pritožnik izpodbija v izreku navedeni sodbi Okrajnega in Višjega sodišča, s katerima je bil njegov zahtevek delno zavrnjen. V ustavni pritožbi zatrjuje, da so bili z izpodbijano sodbo Višjega sodišča kršeni 53. člen Ustave (zakonska zveza in družina), 54. člen Ustave (pravice in obveznosti staršev) in 56. člen Ustave (pravice otrok).

Ustavnemu sodišču predlaga, naj o njegovi ustavni pritožbi odloči na podlagi tretjega odstavka 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS). Predlog za izjemno obravnavo prepozne ustavne pritožbe utemeljuje s sklicevanjem na pravico do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

Navaja, da je sodišče o njegovem in sestrinem zahtevku odločilo na podlagi iste dejanske in pravne podlage in na podlagi enotno izvedenega dokaznega postopka. Vrhovno sodišče je v postopku z revizijo med drugim ugotovilo, da sodišči prve in druge stopnje nista raziskali vseh pomembnih okoliščin za določitev preživnine in je zato sodbi v izpodbijanem delu razveljavilo. Ker revizija zanj ni bila dovoljena, pa bo sodišče prve stopnje ponovno odločalo le o preživnini njegove sestre. Meni, da bi bil v neenakem in izrazito nepravičnem položaju v primerjavi s svojo sestro, če se ne bi ponovno odločalo tudi o njegovem zahtevku. Navaja še, da je z vročitvijo sklepa Vrhovnega sodišča izvedel, da bi bila tudi njegova zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, vendar tožilstvo zahteve ni hotelo vložiti, ker ni našlo zatrjevanih kršitev.

B.

3.V skladu s prvim odstavkom 52. člena ZUstS je ustavno pritožbo treba vložiti v roku 60 dni od vročitve izpodbijanega akta. V posebno utemeljenih primerih lahko Ustavno sodišče na podlagi tretjega odstavka 52. člena ZUstS izjemoma odloča o ustavni pritožbi, ki je vložena po izteku roka iz prvega odstavka tega člena.

4.Pritožnik je ustavno pritožbo vložil po izteku roka iz prvega odstavka 52. člena ZUstS. Pogoj za izjemno obravnavanje ustavne pritožbe kljub zamudi roka je, da je že iz ustavne pritožbe in priloženih listin mogoče zaključiti, da so bile pritožniku z izpodbijanim aktom hudo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Po proučitvi izpodbijanih sodnih odločb, predloženih listin in pritožnikovih navedb Ustavno sodišče ocenjuje, da v obravnavani zadevi ne gre za posebno utemeljen primer iz tretjega odstavka 52. člena ZUstS.

5.Izjemnega obravnavanja ustavne pritožbe po tretjem odstavku 52. člena ZUstS pritožnik tudi ne more doseči s sklicevanjem na to, da Državno tožilstvo ni sledilo njegovemu predlogu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, niti z zatrjevanjem neenakega položaja do nekoga, ki je bil z vložitvijo izrednega pravnega sredstva uspešen. Kriterij posebne utemeljenosti iz tretjega odstavka 52. člena ZUstS se namreč nanaša na vsebino izpodbijanih sodnih odločb ter težo in morebitne posledice zatrjevane kršitve človekove pravice ali temeljne svoboščine, ki naj bi bila pritožniku z njimi kršena. Zgolj dejstvo, da je bila v obravnavanem primeru revizija tožnice dovoljena, pritožnikova pa ne, ter da pritožnik tudi ni uspel s predlogom za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, zato tudi ob upoštevanju vsebine odločitve Vrhovnega sodišča, ne utemeljuje izjemnega odločanja o pritožnikovi prepozni ustavni pritožbi.

Glede na navedbe v ustavni pritožbi pa je treba pritožniku še pojasniti, da odločitev Vrhovnega sodišča ne pomeni nujno, kot to zmotno meni pritožnik, da bo v novem postopku njegovi sestri prisojena višja preživnina, temveč je nujna posledica razveljavitve le, da bo sodišče prve stopnje ponovno odločilo o zahtevku v delu, v katerem je bila sodba razveljavljena.

Dejstvo, da je v nekaterih vrstah sporov revizija dopustna, v drugih pa ne, pa samo po sebi še ne pomeni kršitev načela enakosti.

6.Ker pritožnik ni izkazal, da bi šlo za posebno utemeljen primer odločanja o prepozni ustavni pritožbi, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger