Jedro

Če bi zatrjevani dogodek lahko pripeljal le do manjše škode, ne gre zgolj za vprašanje višine škode, temveč pomeni to negacijo vzročne zveze med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi prvi in tretji odstavek izreka sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 137498/2013 z dne 3. 9. 2013 tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 6.168,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 8. 2011 dalje do plačila ter izvršilne stroške v znesku 59,000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 9. 2013 dalje do plačila, vse v roku 15 dni. Toženi stranki je naložilo še plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 2.008,73 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude, ki začne teči naslednji dan po preteku 15-dnevnega paricijskega roka, pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeno sodbo je vložila pravočasno pritožbo tožena stranka. Uveljavljala je vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, da tožeča stranka uveljavlja regresni zahtevek (iz naslova zavarovanja odgovornosti zavarovanke tožene stranke B. F.) za plačilo zavarovalnine. To je, zaradi nastanka materialne škode na vozilu, tožeča stranka izplačala svoji zavarovanki N. N., ki je imela v času škodnega dogodka svoje vozilo VW Golf pri njej kasko zavarovano. Sodišče prve stopnje je nadalje na podlagi listinskih dokazov v spisu in izpovedb zavarovanke tožeče stranke N. N. ter zavarovanke tožene stranke B. F. ugotovilo, da je do škodnega dogodka - prometne nesreče prišlo dne 15. 6. 2011 okoli 13:00 ure na lokalni cesti iz smeri P. proti kraju M., in sicer na križišču pri odcepu za G., ko je zavarovanka tožene stranke B. F. prevozila stop znak in izsilila prednost voznici N. N., ki je pravilno pripeljala po prednostni cesti. Do trka je prišlo tako, da je B. F. s svojim sprednjim delom trčila v sprednji desni del vozila N. N., ta pa se je v izogib trčenju začela umikati na levo stran v smeri vožnje, pri čemer se je zaletela v drevo. Na podlagi ugotovitev izvedenca je presodilo, da je za nastalo škodo v celoti in izključno odgovorna zavarovanka tožene stranke, saj kljub temu, da se poškodbe obeh vozil medsebojno deloma razlikujejo, ni mogoče izključiti možnost, da je do kontakta vozil prišlo na opisan način, kot tudi ni mogoče izključiti možnost, da je prišlo do kontakta med vozilom VW Golf in drevesom. Izvedenec je sicer na vozilu VW Golf ugotovil tudi nekaj poškodb, ki zagotovo niso nastale v tem škodnem dogodku, a ker tožena stranka dodatnih trditev glede njihovega obsega ni podala, sodišče tega ni posebej obravnavalo.

5. Po presoji pritožbenega sodišča, je utemeljen pritožbeni očitek tožene stranke, da sodišče prve stopnje ni ustrezno obravnavalo ugovora tožene stranke, da vse poškodbe niso mogle nastati v obravnavani prometni nesreči. Tožena stranka je s trditvijo, da zatrjevana škoda ni nastala v dogodku, ki naj bi predstavljal zavarovalni primer, uveljavljala ugovor nenastale pravice. V skladu s sodno prakso sodi v okvir dokazovanja obstoja zavarovalnega primera tudi dokazovanje, da je do zatrjevane škode prišlo na zatrjevani način. Okoliščina, da je do dogodka prišlo na drugačen način, torej nujno pomeni, da je prišlo tudi do drugačne škode. Če bi zatrjevani dogodek lahko pripeljal le do manjše škode, ne gre zgolj za vprašanje višine škode, temveč pomeni to negacijo vzročne zveze med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo (primerjaj: II Ips 45/2011, II Ips 450/2010, I Cpg 1647/2015). Trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki opredeljujejo zavarovalni primer, pa je na tožeči stranki, ki je z izplačilom zavarovalnine vstopila v pravice svoje zavarovanke proti odgovorni osebi, za katero zaradi zavarovanja odgovornosti odgovarja tožena stranka.

6. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje povzelo ugotovitve iz izvedenskega mnenja, da v opisani prometni nezgodi niso mogle nastati vse ugotovljene poškodbe vozila VW Golf zavarovanke tožeče stranke N. N. (niso pa te v izvedenskem mnenju že jasno razmejene), vendar pa je zmotno štelo, da je tožena stranka (nekonkretizirano) prerekala obseg nastale škode in s tem višino tožbenega zahtevka za povračilo izplačane zavarovalnine. Če poškodbe v prometni nesreči niso mogle nastati, zatrjevana škoda, ki naj bi nastala na vozilu N. N., ne izvira iz nje, s čimer je izključena vzročna zveza med škodo in prometno nesrečo. Ker se je v dokaznem postopku ugotovilo, da določen del škode ob trčenju ni nastal, mora tožeča stranka razmejiti, katere poškodbe je povzročila toženkina zavarovanka in katere ne (primerjaj: II Ips 327/2014), sicer si naloži dokazno breme za trditev, da je vsa škoda nastala v tej prometni nesreči. Po presoji pritožbenega sodišča zato pritožba utemeljeno očita sodbi sodišča prve stopnje, da sodišče ugovora tožene stranke ni ustrezno vsebinsko obravnavalo.

7. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Napotki sodišču prve stopnje so razvidni iz že navedenega.

8. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).