Jedro

Sodišče brez sodelovanja izvedenca ne more vzpostaviti etažne lastnine in tudi ne parcelirati zemljišča. Gre za situacijo, ki jo ureja 36. člen ZNP. Ta določa, da sodišče šteje, da je predlagatelj predlog umaknil, kadar ne more odločiti, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem ali cenilcem, predlagatelj pa v roku ne založi odrejenega predujma.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Udeleženci nepravdnega postopka krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo nepravdni postopek, ker je štelo, da sta predlagatelja predlog za delitev solastnih nepremičnin umaknila.

2. Zoper tak sklep se pravočasno pritožujeta predlagatelja. Pojasnjujeta, da sta 27. 1. 2014 plačala 1.500,00 EUR predujma in da izvedenec v mnenju s 30. 3. 2014 ni opravil nalog, ki mu jih je naložilo sodišče s sklepom s 16. 12. 2013. Predlagatelja na njegovo mnenje nista imela pripomb. Pripombe sta imela nasprotna udeleženca, zato bi sodišče moralo njiju pozvati k založitvi predujma, ne pa predlagateljev.

Podredno predlagatelja še navajata, da je od prvotno pobranega predujma ostalo 390,75 EUR, zato bi sodišče moralo začeti postopek izvedbe dokaza z izvedencem, neplačani del predujma pa prisilno izterjati. Pri tem se pritožnika sklicujeta na stališča, zavzeta v komentarju Zakona o pravdnem postopku.

Nazadnje zaključujeta, da obrazložitev sodišča ne zadošča, še posebej zato, ker postopek traja že 12 let. 3. Pritožba je bila vročena nasprotnima udeležencema, ki sta nanjo odgovorila in predlagala potrditev sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnika ne nasprotujeta obrazložitvi sodišča prve stopnje, da je delitev stavbe mogoče izvesti le z vzpostavitvijo etažne lastnine, preostalega zemljišča pa s parcelacijo. Pritožnika tudi ne nasprotujeta ugotovitvi sodišča prve stopnje, da to v tem nepravdnem postopku doslej ni bilo narejeno. Razlogi, da v prvem mnenju izvedenec ni vzpostavil etažne lastnine in opravil parcelacije, niso na strani sodišča. Prav tako ne gre za situacijo, ko izvedenec svoje naloge iz neutemeljenih razlogov ne bi opravil.(1) Izvedenec je v izvedenskem mnenju (list. št. 164 do167 v spisu) jasno in izčrpno obrazložil, kaj je v tej fazi postopka lahko naredil in zakaj (tudi v soglasju z udeleženci postopka) ni naredil več ter je konkretno navedel ovire za svoje delo.

6. Sodišče brez sodelovanja izvedenca ne more vzpostaviti etažne lastnine in tudi ne parcelirati zemljišča. Gre torej za situacijo, ki jo ureja 36. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Ta določa, da sodišče šteje, da je predlagatelj predlog umaknil, kadar ne more odločiti, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem ali cenilcem, predlagatelj pa v roku ne založi odrejenega predujma.(2)

7. Sodišče prve stopnje je predlagateljema naložilo založitev predujma, rok za založitev na njun predlog celo podaljšalo in dovolilo obročno plačilo (sklep N 63/2004-118 z 9. 7. 2014), predujem pa ni bil plačan. Sodišče je nato glede na določbo prvega odstavka 24. člena ZNP k založitvi predujma pozvalo tudi nasprotna udeleženca, pa ga prav tako nista založila. Tako kot sodišče k predložitvi predujma ne more prisiliti predlagateljev, k temu tudi ne more prisiliti nasprotnih udeležencev.

8. V opisani situaciji je sodišče pravilno uporabilo 1. odstavek 36. člena ZNP, ko je štelo, da je predlog umaknjen.

9. Sklicevanje pritožnikov na stališča teorije in sodne prakse ni na mestu. Gre za stališča, ki se nanašajo na primere delnega plačila sodne takse, kadar je bilo stranki dovoljeno obročno plačilo. V tem primeru plačilo sodne takse ni več procesna predpostavka, zato sodišče vlogo obravnava, četudi taksa ni bila v celoti plačana. Gre za popolnoma drugačno situacijo od obravnavane. Okoliščina, da je po sklepu sodišča s 16. 12. 2013 ostalo neporabljenih še 390,75 EUR predujma (ki pa nedvomno ne zadošča za plačilo dela, ki bi ga še moral opraviti izvedenec, kar je sodišče prve stopnje skrbno preizkusilo in to obrazložilo) na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva.(3)

10. Razlogi sodišča prve stopnje o odločilnih dejstvih v izpodbijanem sklepu so torej pravilni in tudi povsem zadostni (očitek v smeri bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) torej ni utemeljen); ravnanje sodišča pred njegovo izdajo pa ustrezno skrbno.

11. Glede na vse obrazloženo, okoliščina, kako dolgo je trajal postopek do izdaje izpodbijanega sklepa, na pravilnost tega ne more vplivati.

12. Višje sodišče je zaradi opisanega v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

13. Udeleženci postopka so zahtevali povrnitev pritožbenih stroškov. Na podlagi 1. odstavka 35. člena ZNP pa je višje sodišče odločilo, da krijejo vsak svoje stroške. Iz navedb udeležencev ni mogoče zaključiti, da bi šlo za kakšno od situacij, ki terja drugačno odločitev o stroških postopka.

(1) O ravnanju sodišča, kadar izvedenec (ne)utemeljeno ne opravi svoje naloge prim. razloge sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 506/2015: Pri presoji, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka z mnenjem strinjajo. Prav tako ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne. Pritožbene trditve, s katerimi stranka vsebinsko graja izvedensko mnenje, za odločanje o pravici izvedenca do nagrade in stroškov niso pravno relevantne, temveč so upoštevne kvečjemu v postopku vsebinskega obravnavanja izvedenskega mnenja (in morebitne zahteve po dopolnitvi), v katerem se bodo dodatno razčistila vprašanja obravnavane dokazne teme. Če bo izvedenec dopolnjeval (pisno ali ustno) osnovno izvedensko mnenje glede na podane pripombe, bo moralo sodišče pretehtati, ali je dopolnitev posledica pomanjkljivo izpolnjene naloge iz sklepa o postavitvi (v takem primeru mu dodatni stroški za izdelavo mnenja ne pripadajo) ali pa gre za novo/dodatno nalogo, ki s prvim sklepom ni bila zajeta (v takem primeru izvedencu logično pripada dodatna nagrada in dodatni stroški).

(2) Ureditev je torej drugačna od ureditve, ki velja v pravdnem postopku (3. odstavek 153. člena ZPP) in nepravdnih postopkih, v katerih sodišče lahko odloči, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem ali cenilcem.

(3) Enako stališče je Višje sodišče v Ljubljani zavzelo v zadevi II Cp 1832/2012.