Jedro

Tožnik ni plačal sodne takse za pritožbo. Ker niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, saj je bil predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo pravnomočno zavrnjen, je sodišče prve stopnje pritožbo štelo za umaknjeno. Zoper ta sklep tožnik ni vložil pritožbe, zato je postal pravnomočen. Na podlagi pravnomočnega sklepa, da se pritožba šteje za umaknjeno, pa je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno sklenilo, da je tožnik dolžan plačati le sodno takso za umik pritožbe skladno s 4. odstavkom 34. člena ZST-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom spremenilo nalog za plačilo sodne takse za neplačano sodno takso za pritožbo opr. št. VII Ps 2806/2013 z dne 28. 5. 2015 ter določilo, da znaša neplačana sodna taksa tožnika za umik pritožbe po tar. št. 2122 Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami, v nadaljevanju ZST-1) 56,25 EUR (I. točka izreka). Z II. točko izreka je sklenilo, da je tožnik dolžan sodno takso plačati v roku 15 dni od vročitve tega naloga v gotovini, z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi sredstvi (1. odstavek 6. člena ZST-1). Obenem je s III. točko izreka razveljavilo nalog za plačilo sodne takse za pritožbo opr. št. VII Ps 2806/2013 z dne 2. 10. 2015. 2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov določenih v Zakonu o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), očita pa tudi kršitev z Ustavo RS zagotovljenih pravic po 14., 15., 21. in 33. členu. Vztraja, da je sodišče zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodne takse, ker ni upoštevalo, da mu enkratno plačilo 225,00 EUR bistveno zmanjša sredstva za preživljanje ter njegovo zdravljenje kot invalidu. Enkratno plačilo sodne takse v takšni višini bi mu bistveno zmanjšalo kakovost življenja še posebej, ker ima poleg teh obveznosti še 21 sodnih zadev. Sklicuje se na določbe ZPP in Zakona o izvršbi ter na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-II-191/14-16 z dne 12. 2. 2015. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in ga oprosti plačila ali mu omogoči obročno odplačilo. Tako se je glasila njegova pritožba na Višje delovno in socialno sodišče, vendar je sodišče vsa ta dejstva prezrlo. O svoji zadevi bo obvestil varuhinjo človekovih pravic in ESČP, da vidijo kako se odloča v primerih, ko nimaš sredstev za zagovornika in plačilo sodnih taks. Sklicuje se na sodno prakso in na sklep Okrajnega sodišča v Domžalah opr. št. Dn 210755/2013 z dne 16. 12. 2015, s katerim je bil oproščen plačila sodne takse v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 12. 2. 2015. Vztraja, da se izpodbijani sklep razveljavi in da mu tožena stranka izplača zahtevano odškodnino.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev določb Ustave RS.

5. Iz listinske dokumentacije izhaja, da je tožnik dne 17. 12. 2014 vložil pritožbo zoper sodbo in sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. VII Ps 2806/2013 z dne 17. 11. 2014. Sodišče prve stopnje je za pritožbo vloženo 17. 12. 2014 tožniku dne 28. 5. 2015 izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse v višini 112,50 EUR. V plačilnem nalogu je bil določen rok za plačilo, tožnik pa je bil tudi opozorjen, da če sodna taksa v danem roku ne bo plačana, se bo v skladu s 3. odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je pritožba umaknjena.

6. Ker tožnik za pritožbo sodne takse določene v plačilnem nalogu z dne 28. 5. 2015 (l. št. 32) ni plačal in niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, saj je bil predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo pravnomočno zavrnjen, je sodišče prve stopnje postopalo skladno s 3. odstavkom 105.a člena ZPP in pritožbo vloženo 17. 12. 2014, s sklepom opr. št. VII Ps 2806/2013 z dne 9. 11. 2015 (l. št. 39 in 40) štelo za umaknjeno. Zoper ta sklep tožnik ni vložil pritožbe tako, da je postal pravnomočen.

7. Na podlagi pravnomočnega sklepa, da se pritožba (vložena zoper sodbo in sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. VII Ps 2806/2013 z dne 17. 11. 2014, od l. št. 17 do 21) z dne 17. 12. 2014 šteje za umaknjeno, ker tožnik takse v višini 112,50 EUR na podlagi plačilnega naloga z dne 28. 5. 2015, ni plačal, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom sklenilo, da je tožnik dolžan plačati le sodno takso za umik pritožbe skladno s 4. odstavkom 34. člena ZST-1. 8. Na podlagi tar. št. 2121 v zvezi s tar. št. 2122 ZST-1 je sodišče prve stopnje takso, ki znaša 0,9 količnika znižalo na 0,45 količnika in ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta v višini 8.147,76 EUR ter takse določene za pritožbo v višini 112,50 EUR, pravilno sklenilo, da je tožnik skladno s 4. odstavkom 34. člena ter analogno uporabo 3. odstavka iste določbe, dolžan plačati 56,25 EUR, to je (za polovico) nižji znesek od prvotno določene takse.

9. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje spremenilo nalog za plačilo sodne takse za neplačano sodno takso za pritožbo z dne 28. 5. 2015 ter na novo določilo sodno takso za umik pritožbe in ne drži, da se izpodbijani sklep nanaša na zavrnjen tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse. Ker je predmet pritožbene obravnave zgolj sklep o določitvi sodne takse za umik pritožbe, so neutemeljene pritožbene navedbe, ki se nanašajo na oprostitev plačila sodne takse. Glede na pravnomočni sklep z dne 9. 11. 2015, da se pritožba z dne 17. 12. 2014 šteje za umaknjeno, je tudi brez podlage smiselno vztrajanje pri vsebinskem obravnavanju pritožbe v zvezi s priznanjem odškodnine.

10. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijani sklep pa pravilen in zakonit, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.