Jedro

Dejstvo je, da je sodišče ugotovilo, da imata oba udeleženca primerljive dohodke in skupno premoženje večje vrednosti, da sta oba mlada in pridobitno sposobna, da so otroci zaupani v varstvo in vzgojo predlagateljici, da ima nasprotni udeleženec redne in pogoste stike z otroci ter da ima predlagateljica kreditno obveznost, ki je namenjena reševanju stanovanjskega problema. Upoštevajoč, da je breme vzgoje in varstva vseeno bolj na predlagateljici, saj kljub pogostim stikom, le-ti niso polovični, in pa njeno kreditno obveznost, je preživninsko breme določilo v razmerju 55%, ki ga nosi nasprotni udeleženec in 45%, ki jih nosi predlagateljica.

Izrek

I. Pritožbi nasprotnega udeleženca se delno ugodi in se II. točka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se datum „18. 2. 2021“ nadomesti z besedami „od izdaje tega sklepa“.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Vsak udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje1 sklenilo: (1) da se razveže zakonska zveza med udeležencema, (2) da je nasprotni udeleženec od 18. 2. 2021 dalje dolžan za mladoletne otroke plačevati mesečno preživnino v skupni višini 635 EUR, do vsakega 20. dne v mesecu za tekoči mesec, od tega 220 EUR za A., 209 za B. in 206 EUR za C., (3) da je do izdaje sklepa zapadle obroke preživnine v skupnem znesku 8.366,04 EUR dolžan poravnati v roku 15 dni, (4) presežek zavrnilo ter (5) sklenilo, da vsak krije svoje stroške postopka.

2. Udeleženca sta sprva z začasno sodno poravnavo določila obveznost plačevanja preživnine nasprotnega udeleženca od 1. 1. 2022 dalje, in sicer v skupni višini 405 EUR, nato pa v delni sodni poravnavi soglašala, da se vsi trije otroci zaupajo v vzgojo in varstvo predlagateljici ter določila obseg stikov z nasprotnim udeležencem. Ti potekajo vsak drugi vikend od petka po pouku do nedelje do 19.00 ure; ko ne sledi vikend stik vsako sredo po pouku do petka zjutraj, ko gredo v šolo; ko sledi vikend stik vsako sredo po pouku do četrtka zjutraj, ko gredo v šolo. Počitnice preživljajo pri udeležencih izmenjaje, poletne počitnice pa z vsakim staršem polovico julija in avgusta, vendar kontinuirano ne več kot 15 dni v kosu pri vsakem od staršev.

3. Zoper II. - V. točko izreka sklepa se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)2. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču v ponovno odločanje. Sodišču očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka saj seštevek preživnin iz II. točke izreka za obdobje od 18. 2. 2021 do izdaje sklepa (19 mesecev) znaša 12.065 EUR. Sodišče pa je istočasno v III. točki izreka sklenilo, da obveznost, ki je že zapadla, znaša 8.366,04 EUR. Pritožba opozarja, da v kolikor II. točka izreka sklepa postane pravnomočna, predstavlja podlago, po kateri lahko predlagateljica izterja (vseh) 12.065 EUR. Izrek se namreč za isto obdobje glasi na dva različna zneska. Nadalje trdi, da je določena preživnina previsoka ter v neskladju tako s potrebami otrok kot s preživninskimi zmožnostmi obeh udeležencev. Posledično je zmotna tudi porazdelitev preživninskega bremena, pravilneje bi bilo, če bi predlagateljica nosila 60% le-tega, glede na preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca in čas, ki ga otroci preživijo z njim (40%). Ustrezneje bi bilo, da bi predmet delitve predstavljali le stroški, ko otroci več časa preživijo pri predlagateljici (torej 20% meseca) oziroma, da bi se pri ugotavljanju njihovih potreb upošteval 20% delež le-teh. Sodišču očita, da je kljub višjim dohodkom predlagateljice odločilo, da je njuna preživninska zmožnost primerljiva, pri čemer je njeno kreditno obveznost upoštevalo (čeprav ni predložila kreditne pogodbe), njegove pa ne. Pri tem izpostavlja, da ima predlagateljica skupno lastnino na stanovanjski hiši, v kateri nihče ne živi, kar pomeni, da s kreditno obveznostjo ni reševala stanovanjske problematike, ampak gre za njeno investicijo, katere breme se zdaj nepravično prenaša na nasprotnega udeleženca. Po drugi strani pa se je sam kreditno obvezal ravno zaradi urejanja stanovanjske problematike, in sicer nakupov stvari za otroke (gospodinjski stroji, računalniki). Stališče, da ni izkazal, za kaj je bil njegov kredit porabljen, je zmotno. Nejasno je tudi, zakaj sodišče ni sledilo njegovim trditvam. Nadalje meni, da sodišče neupravičeno ni upoštevalo prejemkov iz naslova otroškega dodatka in dodatka za veliko družino, ki ju prejema predlagateljica. Ti so namreč namenjeni kritju stroškov za zagotavljanje otrokovih koristi. Izpostavlja še, da je tekom postopka dokazal, da prihodkov iz sive cone nima, sodišče pa ni pojasnilo, na katerem dokazu temelji takšen zaključek, saj enkratno nakazilo na njegov transakcijski račun tega ne dokazuje. Premoženjsko stanje družine, ko so še živeli skupaj, je nerelevantno, saj je bil njihov standard prej odvisen tudi od pomoči predlagateljičinih staršev. Sodišče v tem delu ne pojasni, zakaj šteje, da njihova pomoč ni bila takšna, da bi bistveno vplivala na njihov standard. Nenazadnje sta oba udeleženca izpovedala, da je šlo za veliko pomoč in da sta sama nosila le tekoče stroške. Glede ugotovljenih potreb otrok meni, da sodišče ni upoštevalo dejanskega stanja med vložitvijo predloga in izdajo sklepa. Upoštevalo je namreč bivanjske stroške, kot da je predlagateljica z otroki sama bivala ves navedeni čas, čeprav je nekaj mesecev bivala pri partnerju, s katerim sta si stroške porazdelila drugače ter da je bila še nekaj časa brez kredita. Prav tako je šolske stroške otrok upoštevalo mimo dejanskega stanja. Izkazani so zgolj računi za 80 EUR (katerih polovico je poravnal nasprotni udeleženec), iz sklepa pa ne izhaja, kako je sodišče prišlo do ugotovljenega zneska 200 EUR letno za vsakega otroka. Takšni stroški so ostali pavšalno zatrjevani in neizkazani. Enako pri šolskih položnicah. Sodišče je ugotovilo, da je predlagateljica od marca 2021 do aprila 2022 za šolo namenila 812,98 EUR, nasprotni udeleženec pa 551,40 EUR, v povprečju 97 EUR mesečno za vsakega otroka (za enega 32 EUR). Ti stroški že vključujejo strošek šole v naravi in izletov, zato ni podlage za priznanje še enkrat višjih mesečnih stroškov. Sodišče bi moralo upoštevati le dejansko nastale in plačane stroške. Pri stroških obšolskih dejavnosti sodišče ni upoštevalo, da se otroci s športom niso ukvarjali od februarja 2021 do septembra (in novembra) 2021. Prav tako je sodišče spregledalo, da se C. od začetka glavne obravnave (maja 2022) s športom ne ukvarja več in je 70 EUR mesečno zanj neutemeljeno upoštevanih. Tudi zaloge hrane in kurilnega olja, ki so ostale v prejšnjem skupnem bivališču udeležencev, so pomembne in bi morale biti upoštevane, saj so pomenile zmanjšanje dejanskih stroškov predlagateljice. Sodišče je glede oblačil in obutve sledilo predlagateljičinim navedbam, pri čemer ni upoštevalo, da jih kupi tudi nasprotni udeleženec. To je nerazumno spričo dejstva, da otroci do marca 2022 niso bili dodeljeni v varstvo in vzgojo nikomur in sta bila glede izvrševanja starševske skrbi v enakem položaju. To pomeni, da se tudi nakupi predlagateljice, ki niso bili usklajeni z nasprotnim udeležencem, ne morejo upoštevati pri odmeri preživnine in bi se za obdobje do oktobra 2022 moralo upoštevati dejansko stanje (da je vsak poskrbel za oblačila, ki so jih otroci potrebovali pri njem).

4. Predlagateljica je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. 54. člen Ustave RS določa, da imajo starši pravico in dolžnost, da vzdržujejo, izobražujejo in vzgajajo svoje otroke. Preživljanje otroka pa je zakonsko konkretizirana dolžnost staršev, znotraj katere morajo skladno s svojimi zmožnostmi zagotoviti življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Kadar starši otroka ne preživljajo v svojem gospodinjstvu, morajo k njegovemu preživljanju prispevati preživnino v mesečnem znesku (prvi in peti odstavek 183. člena Družinskega zakonika3). Naloga sodišča je, da pri določitvi preživnine najde ustrezno razmerje med potrebami otroka in materialnimi in pridobitnimi zmožnostmi staršev (189. člen DZ).

7. Nasprotni udeleženec utemeljeno opozarja na podvajanje izvršilnih naslovov za izterjavo preživnine, in sicer za obdobje 0d 18. 2. 2021 do izdaje sklepa sodišča, 10. 10. 2022. Sodišče je v 42. točki obrazložitve sklepa pravilno izračunalo in pojasnilo, da je bil nasprotni udeleženec v navedenem obdobju dvajsetih mesecev za preživljanje otrok dolžan prispevati skupno 12.700 EUR. Ker je del tega že prispeval (4.333,96 EUR), je dolžan poravnati še 8.366,04 EUR. Kljub takšnim ugotovitvam je izrek nejasen, ker je nasprotni udeleženec za isto obdobje zavezan k plačilu dveh različnih zneskov. Pritožbeno sodišče je zato spremenilo II. točko izreka sklepa tako, da je nasprotnega udeleženca zavezalo k plačevanju mesečnih preživnin (v skupni višini 635 EUR) od izdaje sklepa sodišča (10. 10. 2022). S takšno spremembo je zagotovljena ločitev obdobij s sklepom odmerjenih preživnin od že zapadlih (in še neporavnanih) preživnin in se prepreči podvajanje le-teh.

8. Preostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na ugotovitev potreb otrok, preživninskih zmožnosti obeh udeležencev in porazdelitev preživninskega bremena, so neutemeljene. Pritožba na več mestih izpostavlja in ponavlja stališča, ki jih je nasprotni udeleženec navajal že tekom postopka in jih je sodišče pri svoji presoji upoštevalo, na bistvene navedbe pa tudi več kot ustrezno odgovorilo. Pritožbeno sodišče sprejema razloge sodišča kot prepričljive, življenjske in izkustveno pogojene. V nadaljevanju se zato opredeli le do tistih pritožbenih trditev, ki so bile za presojo odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku4).

9. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da sodišče ni upoštevalo sprememb dejanskega stanja v relevantnem obdobju. Sodišče je namreč v 41. točki obrazložitve sklepa ugotovilo, da se je predlagateljica po izselitvi iz skupnega prebivališča z otroki preselila k novemu partnerju. Takšno stanje je bilo začasno, od sredine februarja do julija 2021, ko se je preselila v lastniško stanovanje. Kot je pravilno pojasnilo sodišče, tako kratko obdobje ni moglo bistveno vplivati na preživninske zmožnosti predlagateljice, prav tako ne spremeni dejstva, da so bivanjski stroški otrok vseeno nastajali. Enako je ugotovilo glede zalog kurilnega olja in hrane, ki so predlagateljici in otrokom ostali po izselitvi nasprotnega udeleženca iz skupnega prebivališča, in sicer za obdobje dveh dni (od vložitve predloga do izselitve predlagateljice).5 Bistveni sta dve stvari. Prva, da se višina izdatkov presoja po času odločanja sodišča, in ne po času, ko so ti nastali. In druga, da določitev višine preživnine ni (natančen) matematični izračun temveč ocena stroškov, ki so potrebni, da se zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Gre za oceno otrokovih potreb, pri kateri se upošteva konkretne potrebe posameznega otroka in splošno znana dejstva. Po ustaljeni sodni praksi je naloga sodišča, da posamezne zatrjevane stroške ugotovi ter se do njih opredeli, nato pa potrebe otrok razumno in celostno objektivizira in oceni. Slednje je sodišče natančno in sistematično tudi storilo. Pri tem je upravičeno upoštevalo tudi dejstvo, da mesečni stroški niso (in ne bodo) vseskozi enaki, saj tako potrebe otrok kot stroški za zadovoljitev potreb variirajo.

10. Glede očitkov v zvezi s priznanimi stroški za šolo in obšolske dejavnosti pritožbeno sodišče poudarja, da ni bistveno, če se bodo v bodoče spremenili ali jih ne bo. Med udeležencema ob zaključku glavne obravnave namreč ni bilo sporno, da se vsi trije otroci udeležujejo obšolskih dejavnosti (fanta sta obiskovala nogomet, dekle pa atletiko). Sodišče sodi po stanju ob zaključku glavne obravnave, pri čemer upošteva, da so s pojmom otrokovih potreb zajeti vsi stroški, ki so potrebni za zdrav otrokov razvoj. To pomeni, da se bo v okviru mesečnega zneska 50 EUR6, kot ga je sodišče priznalo za kritje te preživninske postavke pri najmlajšemu sinu, lahko našla druga prostočasna aktivnost, kar mu je zagotovo v največjo korist. Sodišče je tudi ugotovljene stroške v zvezi s šolo ustrezno obrazložilo, pri čemer je poudarilo, da je treba upoštevati, da je njihov znesek variiral ravno zaradi epidemije Covid-19. Pri tem je upravičeno štelo, da nekateri stroški v tem času niso nastali, kar pa ne izključuje splošno znanega dejstva, da bodo v prihodnje nastali (zlasti šole v naravi in izleti v normalnih razmerah). Pritožba neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče upoštevati zgolj konkretno nastale stroške, saj kot že pojasnjeno ne gre za matematični izračun šolskih izdatkov ampak oceno le-teh. Nerealna je pritožbena ocena, da bi šolski stroški na mesečni ravni znašali zgolj 32 EUR na posameznega otroka, pri čemer naj bi zajemali tudi izlete in šole v naravi. Sodišče je v 24. točki obrazložitve nazorno prikazalo, da takšen znesek ne pokrije niti stroškov mesečne šolske prehrane otroka, kaj šele stroška šolskih potrebščin, organiziranih dogodkov in izletov, šole v naravi in repromateriala. Ocena navedenih stroškov je življenjsko logična, s pavšalnim ponavljanjem že upoštevanih in neizkazanih trditev, pa nasprotni udeleženec ne more uspeti.

11. Po mnenju pritožbenega sodišča je ocenjena višina potreb posameznega otroka primerljiva s siceršnjimi potrebami otrok take starosti. Sodišče v obravnavani zadevi ni upoštevalo nobenih pretiranih potreb, vse so izkazane in skrbno obrazložene (točke 18 do 27 obrazložitve sklepa). Potrebe otrok so vedno omejene z zmožnostmi staršev, kajti večje kot so njihove zmožnosti, več otrokovih potreb lahko zadovoljijo. Sodišče je nadalje pravilno ugotovilo tudi dejansko stanje glede ugotovljenih zmožnosti obeh udeležencev. Pritožbeno sodišče tudi v tem delu sledi razlogom sodišča in poudarja, da pritožbeni očitek, da bi bilo treba otroški dodatek in dodatek za veliko družino upoštevati pri ugotavljanju materialnih zmožnosti predlagateljice, ni utemeljen. Tako sodna praksa7, kot teorija8, sta jasni, da ti prejemki niso namenjeni zmanjševanju preživninske obveznosti staršev.

12. Dejstvo je, da je sodišče ugotovilo, da imata oba udeleženca primerljive dohodke9 in skupno premoženje večje vrednosti, da sta oba mlada in pridobitno sposobna, da so otroci zaupani v varstvo in vzgojo predlagateljici, da ima nasprotni udeleženec redne in pogoste stike z otroci ter da ima predlagateljica kreditno obveznost, ki je namenjena reševanju stanovanjskega problema. Upoštevajoč, da je breme vzgoje in varstva vseeno bolj na predlagateljici, saj kljub pogostim stikom, le-ti niso polovični, in pa njeno kreditno obveznosti, je preživninsko breme določilo v razmerju 55%, ki ga nosi nasprotni udeleženec in 45%, ki jih nosi predlagateljica. Pritožbeni očitki, da bi sodišče pri tem moralo upoštevati tudi kreditno obveznost nasprotnega udeleženca, niso utemeljeni. Na njih je odgovorilo že sodišče, ko je pojasnilo, da nasprotni udeleženec ni dokazal, da bi bil najem kredita potreben za reševanje stanovanjske problematike oziroma kritja njegovih življenjskih stroškov (in stroškov otrok).10 Skladno z jasnim stališčem sodne prakse, bi bil namreč lahko upoštevan zgolj v navedenih izkazanih primerih. Na drugi strani je sodišče upravičeno upoštevalo kreditno obveznost predlagateljice, čeprav kreditne pogodbe ni predložila. Poraba kreditnih sredstev in mesečna anuiteta sta bili razvidni iz predložene kupoprodajne pogodbe in TRR izpiskov. Ne drži, da glede navedenega v izpodbijanem sklepu ni navedenih razlogov, saj so ti konkretni in prepričljivi. S trditvami, da bi se lahko predlagateljica preselila v (njuno) stanovanjsko hišo, ki je po izpovedbah obeh še nedokončana (in tako neprimerna za vselitev), nasprotni udeleženec ne more uspeti. Nadalje so v sklepu jasno navedeni tudi razlogi, zaradi katerih je sodišče upravičeno štelo, da nasprotni udeleženec prejema še prihodke iz „sive cone“. Kot je pojasnilo v 38. točki obrazložitve je takšen zaključek napravilo glede na spreminjajočo se in neprepričljivo izpovedbo nasprotnega udeleženca ter ugotovljen višji življenjski standard, ki ga ni mogoče pripisati zgolj pomoči predlagateljičinih staršev. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je nasprotni udeleženec v predlogu sam navajal, da so bili njuni prihodki namenjeni gradnji družinske hiše, zato prihrankov nimata. V pritožbi pa se sklicuje na to, da je bila pomoč starih staršev (zlasti pri gradnji) tako velika, da sta s predlagateljico sama nosila zgolj tekoče stroške. S takšnimi pritožbenimi navedbami pravilnosti odločitve sodišča v ničemer ne omaje.

13. Glede na povzete ugotovitve sodišča je tudi pritožbeno sodišče prepričano, da je preživninsko breme razdeljeno pravično. Poleg ugotovljenih materialnih zmožnosti obeh udeležencev so namreč upoštevane tudi konkretne okoliščine, ki so povsem nematerialne narave (npr. pogostnost stikov nasprotnega udeleženca z otroci, breme vzgoje in varstva predlagateljice).

14. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotnega udeleženca delno ugodilo in izpodbijani sklep delno spremenilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (358. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V ostalem je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 101. členu ZNP-1, v katerem je v postopkih za varstvo koristi otrok uzakonjeno načelo prostega preudarka, v okviru tega pa se upošteva tudi uspeh udeležencev. Pritožbeno sodišče je upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera ocenilo, da je uspeh nasprotnega udeleženca minimalen, odgovor na pritožbo predlagateljice pa k odločitvi ni bistveno pripomogel. Zato je odločilo, da vsak udeleženec sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1 V nadaljevanju sodišče. 2 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 3 Uradni list RS, št. 15/17, v nadaljevanju DZ. 4 Uradni list RS, št. 16/19, v nadaljevanju ZNP-1. 5 Sodišče je pravilno štelo, da navedbe o zalogah kurilnega olja in hrane, ki se nanašajo na obdobje pred vložitvijo predloga, niso pravno upoštevne, saj se preživnina odmerja za naprej. 6 Sicer je pritožbeno izpodbijanih ugotovljenih 70 EUR za obšolsko dejavnost najmlajšega sina, vendar pritožbeno sodišče poudarja, da je od tega zgolj 50 EUR namenjenih za nogomet, preostalih 20 EUR pa odpade na preostalo športno in drugo opremo (pojasnjeno v 23. točki obrazložitve sklepa). 7 VSRS Sodba II Ips 186/2014 in VSL Sodba IV Cp 2086/2016. 8 B. Novak, komentar Družinskega zakonika, Uradni list RS, Ljubljana 2019, str. 642. 9 Slednje je tekom postopka zatrjeval tudi nasprotni udeleženec, čeprav je v pritožbi navajal, da ima predlagateljica bistveno višje dohodke. 10 Predložil je račun za nakup pralnega in sušilnega stroja, ki je predstavljal zgolj 16,19 % porabljenih sredstev celotne kreditne obveznosti. V preostalem delu je ostala poraba kreditnih sredstev neizkazana.