Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče stranko, ki prosi za oprostitev plačila sodne takse, pozove na dopolnitev vloge le v primeru, da ta predlogu ni priložila izjave o premoženjskem stanju na obrazcu (toženec je to izjavo predlogu priložil), dokaze, za katere stranka šteje, da dokazujejo slabo premoženjsko stanje, pa izbira in sodišču predlaga stranka sama.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom predlog tožene stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse zavrnilo.
2. Zoper sklep se je v roku iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP pritožila tožena stranka. Navaja, da je bistvena kršitev določb postopka podana, ker sodišče ni presojalo toženčeve izjave o premoženjskem stanju. Toženec je v obrazcu izpolnil vse rubrike, ki jih je bil dolžan kot s. p. izpolniti. Ker v zadnjih treh mesecih ni imel nobenih prilivov na transakcijski račun, je logično, da takse ne more plačati. Sodišče bi lahko samo vpogledalo v javne evidence. Opozarja, da je ob prvi pritožbi navedel enako kot v tu obravnavani in ga je sodišče oprostilo plačila sodne takse za pritožbo. Sodišče pa bi toženca lahko pozvalo, da vlogo dopolni, pa ga ni. Meni, da bi ga sodišče lahko že na podlagi znanih podatkov oprostilo plačila taks tako, kot ga je v prvem primeru, saj se razmere od tedaj niso spremenile. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni ter toženca oprosti plačila sodne takse oziroma zadevo vrne prvemu sodišču v novo sojenje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Stranko, ki je samostojni podjetnik, sodišče oprosti plačila sodnih taks, če nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (tretji in četrti odstavek 11. člena ZST-1). O oprostitvi plačila taks sodišče odloči na predlog stranke, ki mora predlogu predložiti pisno izjavo o premoženjskem stanju s prilogami, ki so natančneje opredeljene v Navodilih za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju (drugi odstavek 12. člena ZST-1). Okoliščine, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje predloga, je dolžna dokazati stranka (12. člen ZST-1).
5. Pritožbeno sodišče sprejema odločitev in obrazložitev prvega sodišča, ki je jasna in prepričljiva. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče sklicuje na te razloge in jih povzema kot svoje. Toženec je kot razlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo navedel le podatek o bilančni izgubi v višini 745,00 EUR in trditev, da v zadnjih treh mesecih ni imel prilivov na transakcijski račun, zato takse ni zmožen plačati. Za to svojo trditev ni predlagal dokazov. Sodišče se zgolj na podlagi zatrjevanja, da je tožena stranka poslovala z navedeno izgubo, ni moglo opredeliti do drugih podatkov, s katerimi stranka lahko dokazuje nezmožnost plačila sodne takse, ker se toženec nanje ni skliceval in jih ni navajal. Sodišče mora pri odločanju upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Kot že povedano, je stranka tista, ki mora slabe razmere navajati in nato tudi dokazati, da v posledici sodišče stranko lahko oprosti plačila sodne takse.
6. Ni slediti navedbi v pritožbi, da naj bi sodišče toženca pozvalo, da dopolni navedbe in dokaze o premoženjskem stanju. Sodišče stranko, ki prosi za oprostitev plačila sodne takse, pozove na dopolnitev vloge le v primeru, da ta predlogu ni priložila izjave o premoženjskem stanju na obrazcu (toženec je to izjavo predlogu priložil), dokaze za katere stranka šteje, da dokazujejo slabo premoženjsko stanje, pa izbira in sodišču predlaga stranka sama.
7. Sklicevanje pritožbe na to, da je sodišče toženca enkrat že oprostilo plačila sodne takse za pritožbo (pritožba z dne 10. 4. 2012), ni utemeljeno. Tedaj je toženec izkazoval izgubo v višini 73.576,00 EUR, v obravnavanem primeru pa je izguba le 745,00 EUR. Zato tudi ne drži navedba v pritožbi, da so sedaj razmere enake kot ob prvi priliki.
8. Ker so pritožbeni očitki neutemeljeni in ker tudi niso podane kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), se pritožba kot neutemeljena zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi (2. točka 365. člena ZPP).