Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zgolj zato, ker pogodba in njene naknadne spremembe predstavljajo celoto, še ni mogoče zaključiti, da je nično celotno pogodbeno razmerje med strankama. Nična je namreč lahko tudi le posamezna določba pogodbe, medtem ko ostala določila ostanejo v veljavi.
I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 804,48 EUR pritožbenih stroškov, v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.
1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 157889/2009 z dne 2.11.2009 ostane v celoti v veljavi, ter naložilo tožencu, da tožnici povrne njene pravdne stroške.
2. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje toženec. Uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev procesnih določb, napačne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču očita, da ni zadosti pojasnilo, zakaj ni prekinilo postopka, zaradi česar sodbe ni mogoče preizkusiti. Meni, da je postopek treba prekiniti, saj je odločitev odvisna od veljavnosti aneksa št. 4, ki se obravnava v drugem sodnem postopku. Po sodni praksi se šteje, da temeljna pogodba in vse naknadne spremembe predstavljajo celoto, kar pomeni, da neveljavnost aneksa št. 4 vpliva tudi na veljavnost pogodbe in ostalih aneksov, na podlagi katerih tožnik terja plačilo. Sodišču nadalje očita, da ni ustrezno obrazložilo, zakaj ni zaslišalo direktorja tožeče stranke E. P. ter postavilo izvedenca gradbene stroke, zaradi česar sodbe ni mogoče preizkusiti. Končno opozarja še, da se sodišče ni opredelilo do njegovih opozoril tekom postopka v zvezi z preuranjenim odločanjem o prekinitvi postopka, dodelitvijo roka za odgovor na tožničine navedbe ter edicijske dolžnosti tožnice glede obstoja soglasja za sklenitev aneksa št. 4. Tudi iz tega razloga odločitve ni mogoče preizkusiti. Glede na navedeno pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
3. V odgovoru na pritožbo tožnica predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške postopka.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje pri odločanju ni storilo procesnih kršitev, ki jih uveljavlja pritožba. Pritožbeno sodišče prav tako ni ugotovilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), na katere pazi po uradni dolžnosti.
6. Za odločitev o tožbenem zahtevku je ključna ugotovitev sodbe, da toženec ni pravočasno poravnal drugega obroka kupnine (41.513.500,00 SIT) po prodajni pogodbi z dne 11.5.2005 (B1) oziroma dodatku št. 3 z dne 11.4.2006 (A2) in Dogovoru o podaljšanju roka z dne 30.4.2007 (A3), zaradi česar dolguje zakonske zamudne obresti od zapadlosti do dneva plačila (izračun v prilogi A5). O teh odločilnih dejstvih ima sodba zadostne in jasne razloge, zato je pritožbeni očitek, da je zaradi pomanjkljive obrazložitve ni mogoče preizkusiti, neutemeljen.
7. Sodišče prve stopnje je v zadostni meri pojasnilo tudi, zakaj ni potrebno prekiniti postopka do odločitve sodišča v zadevi I Pg 368/2008 oziroma III P 240/2010. Pravilno je ocenilo, da odločitev v obravnavani zadevi ni odvisna od dodatka št. 4, v katerem sta stranki opredelili predmet nakupa in katerega veljavnost sodišče presoja v omenjenem postopku. Zgolj zato, ker pogodba in njene naknadne spremembe predstavljajo celoto, še ni mogoče zaključiti, da je nično celotno pogodbeno razmerje med strankama, kot to napačno meni pritožba. Nična je namreč lahko tudi le posamezna določba pogodbe, medtem ko ostala določila ostanejo v veljavi (88. člen Obligacijskega zakonika, OZ). Ob tem, da toženec ne pojasni, kako naj bi veljavnost dodatka št. 4 vplivala na obstoj njegove obveznosti plačila zamudnih obresti, ni podlage, da bi sodišče postopek prekinilo.
8. Neutemeljena je tudi pritožbena graja, ki se nanaša na zavrnitev dokaznih predlogov z zaslišanjem tedanjega direktorja tožnice E. P. in toženca ter postavitvijo izvedenca gradbene stroke. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev resda pavšalno (in napačno) utemeljilo z razlogi, da je dejansko stanje zadosti razjasnjeno. Zavrnitev dokaznih predlogov pa je po oceni pritožbenega sodišča kljub temu pravilna, saj so bili dokazi predlagani glede dejstev, ki pravno niso odločilna. Obstoj soglasja upravnega odbora za sklenitev dodatka št. 4 ter ujemanje v njem navedenih posameznih delov stavbe s prodanim solastniškim deležem namreč ne vpliva na odločitev o toženčevi obveznosti plačila po pogodbi (B1), dodatku št. 3 (A2) in dogovoru (A3). Sodišče torej ni kršilo procesne določbe, ki terja navedbo razlogov za zavrnitev dokazov (drugi odstavek 287. člena ZPP), niti ni tožencu kršilo pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člen ZPP), saj odločitev ne bi bila drugačna, tudi če bi te dokaze izvedlo.
9. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da se sodišče ni opredelilo do nekaterih njegovih ugovorov. Toženčevo opozorilo, da je sodišče preuranjeno sprejelo odločitev o neprekinitvi postopka, ter grajanje njegovega ravnanja, ko mu ni dalo na voljo roka za odgovor na navedbe tožnika na naroku dne 5.6.2012 (zapisnik na list. št. 45), predstavlja pravočasno uveljavljanje domnevnih procesnih kršitev v skladu z določbo 286.b člena ZPP. Ne gre torej za ugovore, ki bi lahko vplivali na samo toženčevo obveznost plačila in do katerih bi se bilo sodišče v sodbi dolžno opredeljevati. Pritožbeno sodišče pri tem pojasnjuje, da je bilo ravnanje sodišča na naroku 5.6.2012 pravilno, saj je šlo le za kratek odgovor tožnika na vloženo pripravljalno vlogo toženca, zato za dodelitev roka ni bilo utemeljenega razloga.
10. Po povedanem je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).
11. Toženec je dolžan tožnici povrniti potrebne stroške, ki so ji nastali v pritožbenem postopku (prvi odstavki 154., 155. in 165. člena ZPP). Ti znašajo 804,48 EUR in zajemajo nagrado za postopek 670,40 EUR (tar. št. 3210 Zakona o Odvetniški tarifi), povečano za 20% DDV.