Javni dostop do podatkov Centralnega registra hišnih živali

Datum

02.09.2026

Številka

07120-1/2026/386

Kategorije

Pravne podlage

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede javnega dostopa do podatkov Centralnega registra hišnih živali (v nadaljevanju: CRHŽ). 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1, 10/26 – ZP-1L; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Podatki o psu (tudi npr. številka njegovega mikročipa) v kombinaciji s podatkom o imenu in priimku ali drugim podatkom njegovega lastnika predstavljajo osebne podatke, če je lastnik na podlagi navedenih podatkov določen ali vsaj določljiv. To, ali je ta določen ali vsaj določljiv, se presoja ob upoštevanju konkretnih okoliščin (tudi npr. velikosti kraja prebivališča) vsakega posameznega primera.

Obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju in v zasebnem sektorju je zaradi izvajanja zakonske obveznosti, javnega interesa ali izvajanja javne oblasti v primerih iz točk c) in e) prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 6. člena Splošne uredbe zakonita le, če obdelavo osebnih podatkov, vrste osebnih podatkov, ki naj se obdelujejo, kategorije posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo, namen njihove obdelave in rok hrambe osebnih podatkov ali rok za redni pregled potrebe po hrambi določa zakon.

Po mnenju IP določbe ZZZiv ne določajo javnosti CRHŽ, niti niso zagotovljeni drugi pogoji iz drugega odstavka 6. člena ZVOP-2, ki bi omogočali dopustnost javne objave osebnih podatkov iz CRHŽ.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage, namenov in obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP tako ne more konkretno odgovarjati na vprašanja iz vašega zaprosila za mnenje, ampak v nadaljevanju podaja splošna pooblastila.

IP ob tem pojasnjuje, da so podatki, ki se nanašajo na psa, osebni podatki lastnika psa, če je posameznik na njihovi podlagi določljiv. Tako podatki o psu (tudi npr. številka njegovega mikročipa) v kombinaciji s podatkom o imenu in priimku ali drugim podatkom njegovega lastnika predstavljajo osebne podatke, če je lastnik na podlagi navedenih podatkov določen ali vsaj določljiv. To, ali je ta določen ali vsaj določljiv, se presoja ob upoštevanju konkretnih okoliščin (tudi npr. velikosti kraja prebivališča) vsakega posameznega primera.

IP splošno pojasnjuje, da mora imeti upravljavec za vsako obdelavo osebnih podatkov, tudi za njihovo posredovanje, zakonito in ustrezno pravno podlago. Prvi odstavek 6. člena ZVOP-2 določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. Ta v prvem odstavku  6. člena določa različne pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Obdelava je tako zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

IP ob tem opominja tudi na določbo drugega odstavka 6. člena ZVOP-2, ki določa, da je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju in v zasebnem sektorju zaradi izvajanja zakonske obveznosti, javnega interesa ali izvajanja javne oblasti v primerih iz točk c) in e) prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 6. člena Splošne uredbe zakonita le, če obdelavo osebnih podatkov, vrste osebnih podatkov, ki naj se obdelujejo, kategorije posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo, namen njihove obdelave in rok hrambe osebnih podatkov ali rok za redni pregled potrebe po hrambi določa zakon. Če je mogoče, se v zakonu določijo tudi uporabniki osebnih podatkov, posamezna dejanja obdelave in postopki obdelave ter drugi ukrepi za zagotovitev zakonite, poštene in pregledne obdelave. določiti tudi vrste osebnih podatkov, ki se lahko pridobivajo, kategorije posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo, namen njihove obdelave in rok hrambe osebnih podatkov ali rok za redni pregled potrebe po hrambi. V zakonu (in ne podzakonskem aktu, npr. pravilniku) je torej treba opredeliti vse navedene elemente iz drugega odstavka 6. člena ZVOP-2. To bi bilo treba upoštevati tudi v konkretnem primeru.

Zakon o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – UPB, 21/18 – ZNOrg, 92/20, 159/21, 109/23, 12/25 – odl. US, 60/25; v nadaljevanju: ZZZiv) v 5.a členu najprej določa, da upravni organ, pristojen za veterinarstvo, vodi in vzdržuje centralni register hišnih živali za namen vodenja postopkov in odločanja v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja veterinarska merila skladnosti. Pooblaščene osebe organov, občin, pooblaščenih veterinarskih organizacij, zavetišč in antirabičnih ambulant dostopajo do centralnega registra hišnih živali v obsegu, ki je potreben za opravljanje nalog po tem zakonu in zakonu, ki ureja veterinarska merila skladnosti. Drugi odstavek istega člena jasno določa, da CRHŽ ni javni register. Nadalje je v navedenem členu ZZZiv določeno, da osebne podatke iz tretjega in šestega odstavka 6. člena (med temi so tudi osebno ime ali firma, naslov prebivališča ali sedež, EMŠO ter telefonska številka oziroma naslov elektronske pošte lastnika psa) ter tretjega odstavka 6.a člena tega zakona za vodenje in vzdrževanje CRHŽ ter za vodenje postopkov in odločanje v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja veterinarska merila skladnosti, obdelujejo pooblaščene osebe organov, občin, pooblaščenih veterinarskih organizacij, zavetišč in antirabičnih ambulant. Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, in pristojne veterinarske organizacije pridobijo navedene osebne podatke od lastnikov psov in lastnikov drugih hišnih živali ter za potrebe preverjanja točnosti pridobljenih podatkov tudi iz centralnega registra prebivalstva. Pristojne veterinarske organizacije lahko uporabljajo pridobljene osebne podatke za izvedbo postopkov, predpisanih s tem zakonom in z zakonom, ki ureja veterinarska merila skladnosti. Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, lahko pridobiva osebne podatke iz tretjega in šestega odstavka 6. člena ter tretjega odstavka 6.a člena tega zakona iz centralnega registra prebivalstva tudi z neposrednim elektronskim dostopom ali s povezavo med centralnim registrom prebivalstva in CRHŽ ter jih lahko vpogleda, prepiše ali izpiše in nadalje obdeluje v postopkih v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja veterinarska merila skladnosti. Osebni podatki lastnika živali se v CRHŽ hranijo pet let po smrti živali ali 30 let po rojstvu živali, če podatek o smrti živali ni vpisan, nato se anonimizirajo.

Omenjeni člen torej dokaj podrobno ureja vprašanja varstva osebnih podatkov in nikakor ne predvideva javnosti CRHŽ, ampak izrecno določa, da ta register ni javni. Prav tako je jasno opredeljen namen vodenja CRHŽ - vodenje postopkov in odločanje v skladu s tem zakonom (ZZZiv) in zakonom, ki ureja veterinarska merila skladnosti. Po mnenju IP določbe ZZZiv ne določajo javnosti CRHŽ, niti niso zagotovljeni drugi pogoji iz drugega odstavka 6. člena ZVOP-2, ki bi omogočali dopustnost javne objave osebnih podatkov iz CRHŽ. IP ob tem sicer poudarja še, da je treba ob sleherni obdelavi (tudi vpogledu ali objavi) osebnih podatkov vselej upoštevati načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego zakonitega namena obdelave.

IP pojasnjuje tudi, da 6. člen ZVOP-2 v četrtem odstavku sicer določa, da se ne glede na določbe drugega odstavka tega člena za izvrševanje točke e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, vendar IP meni, da bi ta določba le stežka lahko prišla v poštev v konkretnem primeru. Presoja glede tega je seveda primarno na upravljavcu.

IP sklepno ponavlja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za obdelavo (vpogled) osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov (v konkretnem primeru pristojno ministrstvo kot upravljavec CRHŽ), ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik,

Informacijska pooblaščenka