Jedro

V skladu s 126. členom ZNP se skupni stroški postopka delijo v sorazmerju z velikostjo solastniških deležev. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da solastni deleži udeležencev na vseh parcelah niso enaki in bi bila potrebna cenitev nepremičnin, ki se delijo. S tem bi nastajali novi stroški, zato je sodišče odločilo, da sta nasprotni udeleženki predlagatelju dolžni povrniti 55% stroškov, predlagatelj pa jih nosi 45%. Glede na to, da je predlagatelj pri parcelah 42/6 in k. o. X zemljiškoknjižni lastnik do ½, pri parceli 42/4 k. o. X solastnik do 423/1000, pri parc. št. 42/8 k. o. X pa do 133/500, je odločitev sodišča prve stopnje ustrezna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Udeleženci nosijo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se delitev solastnih nepremičnin parc. št. 42/4, 44/4, 42/6 in 42/8 k. o. X, v solasti predlagatelja in nasprotnih udeleženk, opravi s sodno prodajo in razdelitvijo kupnine v skladu s solastniškimi deleži, kot to izhaja iz I. točke izreka. Odločilo je, da sta dolžni nasprotni udeleženki predlagatelju plačati 760,32 EUR skupnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Svoje stroške postopka nosijo predlagatelji in nasprotni udeleženki vsak svoje.

2. Zoper sklep se pritožujeta nasprotni udeleženki, zaradi bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagata, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za delitev solastnih nepremičnin zavrže oziroma zavrne, podredno, da sodišče druge stopnje sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Uvodoma povzemata odločitev sodišča prve stopnje in navajata, da je izpodbijani sklep nezakonit. O načinu delitve predmetnih nepremičnin so se stranke sporazumno dogovorile že s sodno poravnavo pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. I P 427/2007 z dne 22.2.2013, zato bi moralo sodišče skladno s prvim odstavkom 274. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi z določbo 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) predlagateljev predlog za delitev solastnine zavreči. Predlagatelj ni izkazal, zakaj se delitev ne realizira. Ne drži, da sodna poravnava ni bila realizirana, zato ni razloga, da bi se delitev opravila s sodno prodajo. Nerealizacija tudi ne pomeni, da lahko predlagatelj v nepravdnem postopku izsili drugačen sodni oziroma prisilni način prodaje. Sodišče ne more enostransko spremeniti volje strank. Stranke so se dogovorile za način prodaje nepremičnine in so izključile druge načine prodaje, ki v poravnavo niso vključeni. Sklicujeta se na sklep III Ip 3570/2015 z dne 2.12.2015, v katerem je sodišče povzelo vsebino poravnave in navedlo, da se stranke niso dogovorile za možnost sodne prodaje kot način razdelitve posameznih nepremičnin v primeru nemožnosti nepremičninskega posrednika, da proda nepremičnine. Sodna poravnava ima učinke pravnomočne sodbe. Če bi stranke imele namen v sodno poravnavo vključiti sodno prodajo, bi to storile, pa niso. Naslovno sodišče ne more sedaj v nepravdnem postopku ugotavljati neveljavnosti s sodno poravnavo določenega načina razdelitve kupnine. Takšna odločitev je arbitrarna in samovoljna in presega pooblastila sodišča. Sodišče je storilo kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je o isti stvari odločilo drugače, kot je bilo dogovorjeno v sodni poravnavi. Razlogi za odločitev so nejasni, s tem je sodišče storilo tudi bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče navaja, da se kupnina razdeli v skladu s solastnimi deleži, kot izhajajo iz zemljiške knjige. Tudi takšna odločitev predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Stranke so se namreč s sodno poravnavo dogovorile tudi o načinu delitve kupnine. Sodišče je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je zaključilo, da ni bilo soglasja, da se kupnina deli po drugačnih deležih, zmotno je ugotovilo tudi dejansko stanje. Glede stroškov je sodišče odločilo, da predlagatelj nosi 45%, nasprotni udeleženki pa 55% skupnih stroškov. Razlogi so nejasni in so med seboj v nasprotju, tudi s tem je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka po 12. točki drugega odstavka ter po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Hkrati je tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje.

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V postopku za delitev stvari ali skupnega premoženja v skladu s 118. členom ZNP sodišče odloči, če med solastniki ni sporazuma o delitvi. Nasprotni udeleženki zatrjujeta, da takšen sporazum v konkretnem primeru predstavlja sodna poravnava, sklenjena pred Okrožnim sodiščem v Kranju I P 427/2007 z dne 22.2.2013, in bi moralo sodišče prve stopnje predlog za delitev solastnine zavreči. Ker ga ni, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Takšne pritožbene navedbe niso utemeljene.

6. Kot izhaja iz sodne poravnave v zadevi I P 427/2007 Okrožnega sodišča v Kranju, so se udeleženci zavezali v roku 30 dni od sklenitve sodne poravnave pooblastiti nepremičninskega posrednika za prodajo nepremičnin, ki so bile predmet te poravnave. Zavezali so se, da bodo nepremičninskemu posredniku vsak s svoje strani podali pooblastilo za prodajo nepremičnin in se dogovorili za minimalno ceno za prodajo nepremičnine. Za primer, da se nepremičnina ne bi prodala v enem letu od podpisa sodne poravnave, so soglašali, da se cena spusti pod 250.000,00 EUR in da se lahko angažirajo tudi drugi nepremičninski posredniki. Dogovorili so se tudi, kako se razdeli kupnina za nepremičnine s prodajo preko nepremičninskega posrednika. Zmotno je stališče nasprotnih udeleženk, da takšen dogovor predstavlja dogovor o načinu prodaje nepremičnin, s katerim so izključeni vsi drugi načini prodaje. Pooblastitev nepremičninskega posrednika za prodajo oziroma zaveza na to, namreč ne pomeni dokončne ureditve in razdelitve solastnega premoženja. V sporni sodni poravnavi res ni bilo dogovorjeno, da se nepremičnina proda sodno, zato je bil predlog za izvršbo na podlagi navedene sodne poravnave tudi zavrnjen, vendar navedeno ne pomeni, da predlagatelj ne more (več) predlagati delitve solastnih nepremičnin, saj, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, delitev solastnih nepremičnin v konkretni zadevi na način, kot ga določa Stvarnopravni zakonik (SPZ) še ni bila opravljena. Ob povedanem se izkaže, da je pritožbena navedba, da gre za res transacto, neutemeljena. Zatrjevana kršitev določb iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP ni podana.

7. Neutemeljen je tudi pavšalen ugovor o nejasnosti razlogov o odločilnih dejstvih in trditev o bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je bilo odločitev sodišča prve stopnje mogoče preizkusiti.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da fizična delitev nepremičnin v naravi ni mogoča, nihče od udeležencev pa ni izkazal interesa za prevzem nepremičnin in posledično izplačilo solastnika, zato je pravilno odločilo o civilni delitvi v skladu s četrtim odstavkom 70. člena SPZ. Pravilno je odločilo tudi, da se kupnina razdeli v skladu s solastniškimi deleži, kot ti izhajajo iz zemljiške knjige. Ključ za delitev kupnine je bil namreč v sodni poravnavi določen za primer prodaje z nepremičninskim posrednikom, kar je jasno razvidno iz 7. točke poravnave, v kateri je bilo določeno, da se od zneska celotne kupnine najprej odbijejo stroški nepremičninskega posrednika. Sodišče prve stopnje je zato pravilno navedlo, da v poravnavi dogovorjenega ključa delitve kupnine ne more upoštevati in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Tudi v tem delu je neutemeljeno zatrjevana kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Nasprotni udeleženki se neutemeljeno pritožujeta tudi glede odločitve o skupnih stroških postopka. V skladu s 126. členom ZNP se skupni stroški postopka delijo v sorazmerju z velikostjo solastniških deležev. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da solastni deleži udeležencev na vseh parcelah niso enaki in bi bila potrebna cenitev nepremičnin, ki se delijo. S tem bi nastajali novi stroški, zato je sodišče odločilo, da sta nasprotni udeleženki predlagatelju dolžni povrniti 55% stroškov, predlagatelj pa jih nosi 45%. Glede na to, da je predlagatelj pri parcelah 42/6 in k. o. X zemljiškoknjižni lastnik do ½, pri parceli 42/4 k. o. X solastnik do 423/1000, pri parc. št. 42/8 k. o. X pa do 133/500, je odločitev sodišča prve stopnje ustrezna.

10. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

11. V skladu s prvim odstavkom 35. člena ZNP nosijo udeleženci vsak svoje stroške pritožbenega postopka.