Jedro

Glede na zakonsko ureditev je za odločanje v sporih o prejemanju državne štipendije stvarno pristojno socialno sodišče in ne upravno sodišče. Tudi v primeru tožbe zaradi molka drugostopenjskega organa v tovrstni zadevi ima tožeča stranka zagotovljeno sodno varstvo v socialnem sporu.

Izrek

I. Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje o tožbi v tej zadevi.

II. Po pravnomočnosti tega sklepa se zadeva odstopi stvarno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je pri tukajšnjem sodišču vložila tožbo zaradi molka organa druge stopnje. V tožbi navaja, da je 4. 7. 2022 vložila pritožbo zoper odločbo Centra za socialno delo Celje št. 1231-37200/2021-31976/6 z dne 29. 6. 2022 in 20. 7. 2022 pritožbo zoper odločbo Centra za socialno delo Celje št. 1231-37200/2021-31976/8 z dne 11. 7. 2022. Ker nobena pritožba ni bila rešena v zakonitem roku, je 23. 1. 2023 pozvala Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da reši pritožbo v roku nadaljnjih sedmih dni. Ker o pritožbah ni bila izdana odločba in o tem ni bilo odločeno po pozivu z dne 23. 1. 2023, so izpolnjene procesne predpostavke za to tožbo.

2. Razlog za izpodbijanje upravnega akta je pretečena prijava začasnega prebivališča na naslovu A., Maribor. Študenti, ki bivajo v študentskih in dijaških domovih, imajo avtomatsko podaljševanje začasnega prebivališča na podlagi prijave stanodajalca pri upravni enoti. O neopravljeni prijavi začasnega prebivališča s strani B. ni bila obveščena. Kot dokazilo o bivanju v kraju šolanja je predložila potrdilo o prebivanju in izpis kratkoročnih terjatev, iz katerega je razvidno redno plačevanje najemnine. Ker ji štipendija predstavlja enega glavnih finančnih virov v času študija, je predlagala, da se pritožbi ugodi in se ji dodeli dodatek za bivanje.

3. Pritožbeno izpodbijani odločbi, ki ju je tožeča stranka priložila tožbi, je organ prve stopnje izdal v zadevi uveljavljanja pravic iz javnih sredstev: državne štipendije s sklicevanjem na Zakon o štipendiranju (v nadaljevanju ZŠtip-1) in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS).

4. Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.

5. V skladu s prvim odstavkom 19. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) mora sodišče med postopkom po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. 6. V predmetni zadevi gre za spor v zvezi s prejemanjem državne štipendije in vračilom neupravičeno prejetih zneskov te štipendije.

7. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) določa, da je socialno sodišče pristojno za odločanje v socialnih sporih o štipendiji, pri podeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus, in štipendiji za nadarjene (točka 3.c prvega odstavka 7. člena ZDSS-1) ter v socialnih sporih, za katere tako določa zakon (tretji odstavek 7. člena ZDSS-1). Po določbah ZŠtip-1 je državna štipendija namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujejo in izhajajo iz socialno šibkejših družin (15. člen), glede vprašanj statusa vlagatelja, postopka uveljavljanja državne štipendije, načina ugotavljanja materialnega položaja, meje dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino državne štipendije, obdobja in prejemanja in izplačila državne štipendije, sprememb okoliščin in pravil o neupravičeno priznani pravici do državne štipendije, nadzora nad delom centrov za socialno delo pri dodeljevanju državne štipendije ter zbirk podatkov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (16. člen). ZUPJS pa določa, da center za socialno delo o pravici iz javnih sredstev odloči z odločbo (prvi odstavek 37. člena ZUPJS), da o pritožbi zoper odločbo centra za socialno delo odloča ministrstvo, pristojno za socialne zadeve (prvi odstavek 38. člena ZUPJS) in da v sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno socialno sodišče (tretji odstavek 38. člena ZUPJS).

8. Glede na zakonsko ureditev je torej za odločanje v sporih o prejemanju državne štipendije stvarno pristojno socialno sodišče in ne upravno sodišče. Tudi v primeru tožbe zaradi molka drugostopenjskega organa v tovrstni zadevi, za kar gre v konkretnem primeru, ima tožeča stranka zagotovljeno sodno varstvo v socialnem sporu. V prvem odstavku 63. člena ZDSS-1 je določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku. V drugem odstavku 72. člena ZDSS-1 pa je določeno, da če pristojni drugostopni organ ni izdal upravnega akta o pritožbi stranke v zakonitem roku in če ga tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh (molk organa), sme stranka vložiti tožbo, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena.

9. Ker je v obravnavanem primeru sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, je to sodišče na podlagi določb 19. člena in prvega odstavka 23. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi in da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču.