Jedro

Delodajalec je razporedil tožnico na delovno mesto čistilke zaradi nespoštovanja določil internih aktov, kar je v nasprotju s sedaj veljavnim ZDR 2002, saj ta zakon ne pozna več razporeditve, ampak le odpoved pogodbe s ponudbo nove pogodbe. Iz 90. čl. ZDR 2002 izhaja, da se uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kadar delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi in delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s 3. odst. 88. čl. ZDR 2002. Pred tem pa se delavec mora izjasniti o sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi v roku 30 dni od prejema pisne ponudbe. Ker sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo, ali je tožena stranka tožnici sploh odpovedala prej sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, je preuranjeno zaključilo, da niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe. Ni se namreč opredelilo do vprašanja, ali ravnanje tožene stranke kaže na samovoljo; delavec ne more prejeti več, kot bi prejel, če bi v spornem obdobju delal pri toženi stranki.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, da se zadrži izvršitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in tožnici do pravnomočnosti tega spora omogoči delo v skladu s pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu vodje točilnega pulta, tarifni razred delovnega mesta V in se tožnico pozove nemudoma na delo, ter ji prizna vse pravice do pravnomočno končanega postopka.

Zoper ta sklep se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, ali pa o tem odloči samo.

V pritožbi navaja, da nikakor ne more veljati pravna presoja sodišča prve stopnje glede samovolje, saj je samovolja podana, kar izhaja iz že vložene dokumentacije, poleg tega pa je potrebno tudi ugotoviti, da se je na delovnem mestu, ki ga je opravljala tožnica naslednji dan po zamenjavi, nahajala že gospodična K.H., ki je prej delala na blagajni. To vsekakor pomeni tipičen primer samovoljnosti, saj je ne glede na kakršnokoli drugo odločitev disciplinskih komisij, ki se nahajajo v podjetju in kakršnihkoli drugih odločitev, tožena stranka na njeno delovno mesto že postavila drugo delavko.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, iz katerih se sme sklep izpodbijati, ugotovilo, da so podani. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje preuranjeno odločilo o predlogu za izdajo začasne odredbe. Namreč ni ugotovilo vsa odločilna dejstva, ki so pomembna za zakonito izdajo tega sodnega sklepa. Ugotovilo ni, ali je tožena stranka tožnici sploh odpovedala pogodbo o zaposlitvi brez datuma, ki sta jo sklenili stranki za delovno mesto vodja točilnega pulta z opisom del in nalog in s tarifnim razredom delovnega mesta št. V. Gre za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za prej citirano delovno mesto, za katero opravljanje se zahteva srednja izobrazba - IV. stopnja. Pogodbeni stranki lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi z odpovednim rokom - redna odpoved. Delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved. Če redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, je dolžan dokazati utemeljen razlog odpovedi. Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve. Pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor. Vse to izhaja iz določb 80., 81., 82. in 83. čl. ZDR (Ur. l. RS št. 42/2002). Poleg tega sodišča prve stopnje ni tudi ugotovilo, ali so bili razlogi za odpoved dani v skladu z 88. čl. ZDR. Bistvenega in odločilnega pomena za zakonito izdajo te sodne odločbe je, ali je delodajalec - tožena stranka odpovedala pogodbo tožnici, ki sta jo sklenili za delovno mesto vodja točilnega pulta za nedoločen čas. Iz dokazov v spisu izhaja le, da je delodajalec razporedil tožnico na delovno mesto čistilke zaradi nespoštovanja določil internih aktov, kar pa je v nasprotju s sedaj veljavnim Zakonom o delovnih razmerjih, saj ta zakon, ki velja od 1.1.2003 dalje, ne pozna več razporeditve, ampak pozna le odpoved pogodbe s ponudbo nove pogodbe. Namreč iz 90. čl. ZDR jasno izhaja, da kadar delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi in delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s 3. odst. 88. čl. ZDR, se uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pred tem pa se delavec mora izjasniti o sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi v roku 30 dni od prejema pisne ponudbe. O tem, ali je delodajalec odpovedal tožnici prvotno pogodbo o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe v skladu z določili 90. čl. ZDR, pa ni nobenih dokazov v spisu, in o tem sodišče prve stopnje ni zavzelo nobenega stališča. Zato bo moralo sodišče prve stopnje izvesti narok in na tem naroku razčistiti vsa odločilna dejstva, ki so pomembna za zakonito izdajo te sodne odločbe, predvsem pa naj bi ugotavljalo, ali je bila odpoved pogodbe sploh dana v skladu z novim Zakonom o delovnih razmerjih, ki je veljal s 1.1.2003, čeprav vsi dokazi v spisu potrjujejo, da je delodajalec - tožena stranka - tožnico razporedil na delovno mesto čistilke po prej veljavnem Zakonu o delovnem razmerju.

Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da redne odpovedi ni bilo, da ni bila ponujena nobena nova pogodba o zaposlitvi, da niso bili spoštovani roki glede odpovedi delovnega razmerja in če niso bili podani tudi razlogi za odpoved po 88. čl. ZDR, naj ponovno zavzame stališče, ali tako ravnanje tožene stranke le kaže na samovoljo po določilu 1. odst. 19. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur. l. RS št. 19/94), ki določa, da med postopkom lahko sodišče tudi po uradni dolžnosti izda začasne odredbe, ki se uporabljajo v izvršilnem postopku, da se prepreči samovoljno ravnanje ali odvrne nenadomestljiva škoda. Šele ob ugotovitvi, da obstaja ena od zgoraj navedenih predpostavk, lahko sodišče izda začasno odredbo v skladu z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ - Ur. l. RS št. 51/98, 11/99 in 75/2002) ob temeljni predpostavki, da je verjetno izkazan obstoj terjatve oziroma da je verjetno izkazano, da bo terjatev nastala.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo tožničini pritožbi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločanje, obenem pa sklenilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka, kot to izhaja iz izreka tega sklepa.