Jedro

Iz povzetih pritožbenih navedb izhaja, da pritožba meni, da bi bilo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti drugačno dejansko stanje, in sicer bi moralo ugotoviti, da tožena stranka ni naročila storitev, katerih plačilo se v pravdi vtožuje. S tem pritožba uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti in pritožbeno sodišče se glede pritožbenih navedb, s katerimi se izpodbija dejansko stanje, ne sme izjasnjevati, saj je vezano na dejansko stanje kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 186,66 EUR v roku 8 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za ves čas zamude.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo II Pg 573/2019 z dne 17. 5. 2021 izreklo: ″I. Tožena stranka A. d.o.o., ..., mat. št. ..., je dolžna tožeči stranki B.d.o.o., ..., mat. št. ..., plačati znesek 1.324,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 5. 2019 dalje do plačila, v roku 8 dni, da ne bo izvršbe. II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 725,18 EUR, v roku 8 dni, da ne bo izvršbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.″

2. Zoper sodbo je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi tako, da napadeno sodbo sodišča prve stopnje v celoti razveljavi, tožbeni zahtevek pa kot neutemeljen zavrne, podredno pa, da pritožbi ugodi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje s tem, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški.

3. Tožena stranka stroškov pritožbe ni priglasila.

4. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in menila, da je pritožba neutemeljena, izpodbijana sodba pa v celoti pravilna in zakonita in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne.

5. Tožeča stranka priglaša stroške odgovora na pritožbo.

6. Pritožba ni utemeljena.

**Presoja sodišča prve stopnje**

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje in presodilo: (-) da je tožeča stranka izdelala merilno letev TGM180-055-DS 1440 mm in izvedla montažo le-te in da vtožuje plačilo po računu 1-039/19 z dne 28.4.2019 za to letev v višini 1.324,01 EUR; (-) da je tožena stranka podala ugovor pasivne legitimacije in zatrjevala, da storitve ni naročila tožena stranka, temveč M. M., ki pa storitve ni naročil v imenu in za račun tožene stranke; (-) da je po izvedenem dokaznem postopku z vpogledom v listine v spisu in zaslišanjem direktorja tožeče stranke in prokurista tožeče stranke ugotoviti, da iz listin izhaja, da je F. P. dne 8. 4. 2019 ponudbo št. 17/19 za merilno letev TGM180-055-DS 1440 mm poslal na elektronski naslov tožene stranke ..., v kateri je navedeno, da gre za ponudbo v zvezi s C.; (-) da je tožena stranka merilno letev TGM180-055-DS 1440 naročila dne 19. 4. 2019 in naročilo posredovala z elektronskim sporočilom z elektronskega naslova: ..., v njem pa je bilo jasno navedeno, da tožena stranka potrjuje naročilo, o katerem sta se dogovarjala F. P. in M. M., naročilo je tudi vsebovalo podatke o toženi stranki kot naročniku (firma, naslov in davčna številka), kar vse sta v svoji izpovedbi potrdila tudi M. P. in F. P.; (-) tožeča stranka je tudi izvedla menjavo poškodovane letve na obdelovalnem stroju Borwerk v C. kot to potrjuje tudi servisni nalog; (-) da je M. M. le naročil ponudbo za toženo stranko, ni pa potrdil ponudbe za merilno letev in montaž le-te, ampak je to storila tožena stranka sama; (-) tožena stranka je tista, ki je pri tožeči stranki naročila merilno letev, ki jo je tožeča stranka izdelala in montirala; (-) da je tožena stranka naročila storitev izhaja tudi iz izjave zakonitega zastopnika družbe C. d.d., oznaka PS 02/2020, z dne 5. 2. 2020, ki jo je pridobila tožeča stranka, iz katere je razvidno, da je tožena stranka za družbo C. d.d. izvajala storitev selitve strojne opreme, pri čemer so delavci tožene stranke poškodovali merilno letev in ker je bila krivda za poškodovanje merilne letve na strani tožene stranke, se je tožena stranka zavezala, da bo merilno letev zamenjala na lastne stroške in je tako z izjavo C. d.d. razjasnjeno, zakaj je prišlo do poslovnega sodelovanja pravdnih strank; (-) da materialnopravno podlago za presojo spornega razmerja predstavljajo določbe Obligacijskega zakonika ( v nadaljevanju OZ) o podjemni pogodbi, s katero se je podjemnik zavezal, da bo opravil določen posel, naročnik pa se je zavezal, da mu bo za to plačal (619. člen OZ); (-) da tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti, ki je v plačilu opravljene storitve, zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti utemeljen in je tožena stranka dolžna plačati 1.324,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.5.2019 dalje do plačila (378. člen OZ).

**Pritožbene navedbe**

8. Pritožba navaja, da je tožena stranka že v odgovoru na tožbo in v svojih nadaljnjih pripravljalnih vlogah konkretno in ustrezno obrazložila, da tožeča stranka ni izkazala obstoja obligacijskega razmerja med tožečo stranko in toženo stranko. Tožeča stranka se je sklicevala na korespondenco z osebo M. M., ki pa (tudi po javno dostopnih podatkih) ni v nobenem razmerju s toženo stranko. Izven sfere tožene stranke je, za koga je M. M. naročal storitve tožeče stranke. Tudi če je M. M. naročal ″v imenu″ tožene stranke ali iz njenega elektronskega predala ..., to samo po sebi ne pomeni gotovosti, da je storitve in blago pri tožeči stranki naročala tožena stranka. Da bi tožeča stranka lahko uspela s svojim tožbenim zahtevkom, bi morala v okviru postopka na prvi stopnji dokazati, da je oseba M. M. bodisi preko javnih registrov pooblaščena v imenu in za račun tožene stranke sklepati posle s tretjimi osebami v pravnem prometu, bodisi da bi sodišču prve stopnje predložila kakršnokoli listino ali drug dokaz, iz vsebine katerega bi bilo možno nedvomno razumeti, da je M. M. pooblaščenec tožene stranke. Tožeča stranka tega ni storila, zato pritožba tožena stranka ne more in ne zna razumeti, kako je sodišče prve stopnje kljub temu štelo, da je obligacijsko razmerje med tožečo in toženo stranko dejansko obstajalo. Pritožba meni, da ni nobenega razloga, da ne bi tožeča stranka v zvezi s prejetimi naročili zahtevala od tožene stranke »uradno« potrditev zakonitega zastopnika, zato ta njena malomarnost ali lahkomiselnost ne bi smela biti nagrajena na način, da sodišče prve stopnje na takšni skopi dokazni podlagi ugodi njenemu zahtevku.

**Presoja pritožbenega sodišča**

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v tem gospodarskem sporu za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4000,00 EUR (prvi odstavek 495. člen ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopkih v sporu majhne vrednosti pa se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

10. Navedeni razlogi po prvem odstavku 458. člena ZPP so tudi razlogi, na katere pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe pretežno pazi po uradni dolžnosti (morebitne kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotna uporaba materialnega prava) skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP, ko preizkuša sodbo sodišča prve stopnje v delu, kolikor jo izpodbija pritožba (prvi odstavek 350. člena ZPP).

11. V sporu majhne vrednosti je pritožbeno sodišče glede na to, da pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen, vezano na dejansko stanje tako in kolikor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Prav tako je dovoljen le pritožbeni razlog po drugem odstavku 339. člena ZPP (absolutne bistvene kršitve določb postopka, ne pa po prvem odstavku 339. člena ZPP (relativne bistvene kršitve določb postopka) in seveda pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava.

12. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se sodišču prve stopnje ni pripetila nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora in sme paziti po uradni dolžnosti. Izpodbijana sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki so jasni in razumljivi in jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema kot pravilne. Na ugotovljeno dejansko stanje, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo.

13. Iz povzetih pritožbenih navedb izhaja, da pritožba meni, da bi bilo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti drugačno dejansko stanje kot ga je in sicer bi moralo ugotoviti, da tožena stranka ni naročila storitev, katerih plačilo se v pravdi vtožuje. S tem pritožba uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti in pritožbeno sodišče se glede pritožbenih navedb, s katerimi se izpodbija dejansko stanje ne sme izjasnjevati, saj je vezano na dejansko stanje kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.

14. Pritožbeno sodišče zaključuje, da je pravilen dejanski in materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki vtoževani znesek.

15. Pritožba izreka o stroških konkretno ne izpodbija, preizkus po uradni dolžnosti pa ni pokazal morebitnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti niti zmotne uporabe materialnega prava.

16. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

17. Tožena stranka stroškov pritožbe ni priglasila, zato se pritožbenemu sodišču glede njih ni bilo potrebno izrekati.

18. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 186,66 EUR v roku 8 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za ves čas zamude (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena ZPP ).

19. Pritožbeno sodišče je stroške odgovora na pritožbo odmerilo skladno z OT in priznalo po tarifni številki 21/1 stroške odgovora na pritožbo 250 točk, po 11. členu OT 5 točk za materialne stroške, kar skupaj znaša 255 točk, ob vrednosti točke 0,60 EUR pa 153,00 EUR, povečano za 22 % DDV 186,66 EUR. Odločitev glede zamudnih obresti temelji na načelnem pravnem mnenju VS RS z dne 13. 12. 2006.