Jedro

1. Obdolženčeve grožnje sodnikom, tožilcem in njihovim družinskim članom lahko pomenijo le grožnjo kateremukoli, ki bi obravnaval to kazensko zadevo, predvsem pa pripor, zato ne more biti to razlog za prenos krajevne pristojnosti.

2. Prijateljstvo obdolženca s sodnikom tega sodišča, ki v zadevi v ničemer ne odloča, ne more biti okoliščina, ki bi lahko vzbujala dvom v nepristranost celega sodišča. 3. Pisanje medijev o obsežni kazenski zadevi ni nič neobičajnega, zato samo iz tega, da se o zadevi veliko piše in govori, ni mogoče sklepati o dvomu v nepristranost sodišča, ki odloča o tej zadevi.

Izrek

Predlog predsednika senata temeljnega sodišča za prenos krajevne pristojnosti v kazenski zadevi zoper obd. zaradi kaznivih dejanj po čl. 171/III-I KZ RS, ki se vodi pri tem sodišču, se zavrne.

Obrazložitev

Temeljno javno tožilstvo je vložilo pri temeljnem sodišču obtožnico zoper obd. zaradi dveh nadaljevanih kaznivih dejanj po čl. 171/III-I KZ RS. Predsednik senata je predlagal Vrhovnemu sodišču RS, naj za izvedbo postopka v tej zadevi določi drugo sodišče. Predlog za prenos krajevne pristojnosti ni utemeljen.

Po čl. 35/I ZKP v zvezi s čl. 4/I ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I) lahko Vrhovno sodišče RS določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče v državi, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Predsednik senata je predlagal prenos krajevne pristojnosti zato, da bi se odvrnil dvom o nepristranosti temeljnega sodišča. Po mnenju obdolženca in njemu naklonjene javnosti - povzeto po vsebini njegovih predlogov za odpravo pripora - naj bi za celotno zadevo bil sistem, predvsem policija in njen načelnik, ki je bil pred tem namestnik javnega tožilca in preiskovalni sodnik na temeljnem sodišču. Obdolženec se je hotel pred odreditvijo pripora povezati z njim prek - kot ga imenuje v predlogih za odpravo pripora - dobrega prijatelja, sodnika. Oba obdolženčeva zagovornika sta bivša sodnika, prvi je tudi poročna priča sodniku. O zadevi je veliko pisal lokalni in republiški tisk, ljudje pa so domnevali, da obdolženca nekdo na občini zelo ščiti. Poleg tega je večina prič doma zunaj območja tega temeljnega sodišča in zato z delegacijo procesna ekonomija ne bi bila ogrožena. Na koncu predsednik senata še opozarja, da obdolženec v svojem zadnjem predlogu za odpravo pripora grozi sodnikom, tožilcem in njihovim družinskim članom.

Senat Vrhovnega sodišča RS se s takim mnenjem predsednika senata sodišča prve stopnje ne strinja. Najprej je treba povedati, da ne drži, da z delegacijo pristojnosti ne bi bila ogrožena procesna ekonomija. Od 21 prič, katerih neposredno zaslišanje je predlagano v obtožnici, jih je kar 14 z območja tega temeljnega sodišča in le 7 zunaj njega. Od 8 prič, za katere je javni tožilec predlagal, da se le prečitajo njihove izpovedbe, a se utegne pokazati potreba po njihovem neposrednem zaslišanju, jih je kar 6 s tega območja temeljnega sodišča in le 2 zunaj njega.

Tudi obdolženčeve grožnje sodnikom, tožilcem in njihovim družinskim članom - kolikor so resne - lahko pomenijo le grožnjo katerimkoli sodnikom in javnim tožilcem, ki bi obravnavali njegovo zadevo, predvsem seveda vprašanje pripora. Zato v tem ni razlog za prenos krajevne pristojnosti.

Kar zadeva okoliščino, da so bili sedanji načelnik ONZ ter obdolženčeva zagovornika, odvetnika, poprej sodniki tega temeljnega sodišča, pa je treba povedati, da sama ta okoliščina, ne da bi bilo konkretizirano, zakaj bi bila zaradi tega ogrožena nepristranost temeljnega sodišča, pri senatu Vrhovnega sodišča RS ne vzbuja nekega dvoma o nepristranosti sodnikov temeljnega sodišča v obravnavani zadevi.

Tudi obdolženčevo zatrjevanje o njegovem dobrem prijateljstvu s sodnikom, ki v zadevi v ničemer ne odloča, saj je pravdni sodnik, ne more biti okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča. Končno pa tudi glede pisanja lokalnih in republiških medijev o zadevi, predlog za delegacijo ni dovolj konkretiziran, da bi lahko sklepali o morebitnem dvomu v nepristranost sodišča. Velja pa omeniti, da je obd. obdolžen, da naj bi si pridobil s šestimi dejanji v okviru prvega nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po čl. 171/III-I KZ RS skoraj 2,5 mio SIT premoženjske koristi, z osmimi dejanji v okviru drugega takega kaznivega dejanja pa prek 12,5 mio SIT premoženjske koristi. V takih obsežnih zadevah obširno poročanje in komentiranje v medijih ni nič neobičajnega. Samo iz tega, da se o zadevi na veliko piše in govori, seveda še ni mogoče sklepati o dvomih v nepristranost sodišča, ki zadevo obravnava.

Po povedanem je bilo torej treba predlog predsednika senata temeljnega sodišča za prenos krajevne pristojnosti zavrniti, saj ni takih razlogov za to, da bi se postopek zoper obd. izvedel pred drugim temeljnim sodiščem.