Jedro

Če sodišče v izpodbijani sodbi ni obrazložilo, zakaj v tožničinem primeru ni šlo za nezakonito ravnaje s sredstvi oziroma za zlorabo položaja, je upravičen revizijski očitek, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo delno ugodilo zahtevku tožnice, in sklepa disciplinske komisije in sveta tožene stranke z dne 29.10.1993 in 9.12.1993, na podlagi katerih je tožnici zaradi ugotovljenih disciplinskih kršitev prenehalo delovno razmerje, spremenilo tako, da je glede ene očitane disciplinske kršitve tožnico oprostilo in v tistem delu ustavilo postopek, v ostalem pa njen tožbeni zahtevek zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo pritožbi tožeče stranke in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožnico oprostilo še glede ene očitane kršitve delovnih obveznosti, ji za preostalo ugotovljeno disciplinsko kršitev izreklo disciplinski ukrep javni opomin, kar posledično pomeni, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo, da jo je tožena stranka dolžna sprejeti nazaj na delo in ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja.

Zoper pravnomočno sodbo drugostopenjskega sodišča je tožena stranka vložila pravočasno revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

Navajala je, da je sodišče v izpodbijani sodbi napačno uporabilo materialno pravo, ko je ocenilo, da ravnanja tožnice pri izplačilu dodatka na plačo ne pomenijo hujše kršitve delovnih obveznosti.

Sodišče tudi ni zavzelo stališča o tem, kaj predstavlja denarni znesek, ki si ga je tožnica obračunala. Zato izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Ob reševanju revizije je revizijsko sodišče ugotovilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, ki jo uveljavlja revizija.

Pri preizkusu izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče ugotovilo, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče druge stopnje je zaključilo, da tožnica s tem, ko je kljub temu, da je poznala sklep komisije za delovna razmerja tožene stranke (iz januarja 1992) in dogovor (z dne 4.9.1992), zaradi obračunavanja svoje plače v nasprotju z internimi dogovori tožene stranke, ni storila hujše kršitve delovne obveznosti. Zaradi odobritve dodatka na plačo s strani računovodkinje, naj kljub obračunu, ki je bil v nasprotju z akti tožene stranke, tako ravnanje ne bi predstavljalo hujše kršitve delovnih obveznosti po 17. točki 31. člena pravilnika o odgovornosti za delovne obveznosti - nezakonito ravnanje z družbenimi sredstvi, niti ne po 21. točki 31. člena pravilnika - zloraba položaja. Za presojo, ali je šlo za nezakonito ravnanje tožnice z družbenimi sredstvi in njeno zlorabo položaja, ravnanje računovodkinje ni pomembno. Bistvena je samo ugotovitev, ali je bilo sporno izplačilo zakonito in kakšna so bila pooblastila udeležencev, ki so pri tem sodelovali oziroma konkretno, kakšen je bil vpliv tožnice na izplačilo, če je bilo to nezakonito. Dejstvo, da je računovodkinja sporno plačilo naknadno odobrila, bi lahko kazalo, da v primeru, če gre za nezakonito izplačilo, zanj ni odgovorna samo tožnica, ampak lahko še kdo drug. Vendar to ne pomeni, da zato tožnica ni mogla nezakonito ravnati z družbenimi sredstvi in zlorabiti svojega položaja ter s tem storiti disciplinske kršitve. Ker sodišče v izpodbijani sodbi ni obrazložilo, zakaj v tožničinem primeru ni šlo za nezakonito ravnaje s sredstvi oziroma za zlorabo položaja, je upravičen revizijski očitek, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.

Ker je pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi bistveno kršilo določbe pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP, je revizijsko sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 394. člena ZPP sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje.

O stroških je revizijsko sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 166. člena ZPP.

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).