Jedro

Izpodbijanega akta ni mogoče preizkusiti, saj v njem tožena stranka ni navedla niti dejanskega stanja niti zakonske podlage, na podlagi katere je zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev BPP. Navedla je le, da iz priložene dokumentacije izhaja, da ima prosilec prejemke, ki presegajo višino 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka ter da zato ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP. Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo.

Izrek

Tožbi se ugodi tako, da se sklep Delovnega sodišča v Kopru, št. Bpp 93/2014 z dne 26. 8. 2014 odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanja bpp). V obrazložitvi je navedla, da iz podatkov zadevnega spisa izhaja, da ima prosilec (tožeča stranka) dohodke, ki presegajo višino 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči. Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke in sodišču predlaga, da jo kot neutemeljeno odpravi. Navaja, da je toženi stranki posredovala vse dokaze, s katerimi je razpolagala. Plačilnih list pa ni mogla predložiti, saj ji jih delodajalec ne da, kar je tudi eden izmed razlogov za podajo vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter kasnejšo vložitev tožbe, za razliko med zakonsko določeno plačo ter izplačano plačo ter ostalimi nepravilnostmi na delovnem mestu. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogla zaključiti na kateri podlagi je bila zavrnjena prošnja, šele s poizvedbami pri toženi stranki je ugotovila, da so ji pri ugotavljanju višine dohodkov, upoštevali kot mesečni dohodek tudi izplačilo letnega regresa, s čemer se ne strinja.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba je utemeljena.

Po oceni sodišča je tožbeni ugovor, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti utemeljen. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se upoštevaje določbo drugega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) uporablja v postopku brezplačne pravne pomoči, če ZBPP ne določa drugače, v 214. členu določa, da mora obrazložitev odločbe obsegati razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katerih je le to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Obrazložitev odločbe mora glede na navedeno povzeti zlasti ugotovljeno dejansko stanje s presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev navedeno v izreku.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tožena stranka ni navedla niti dejanskega stanja, niti zakonske podlage na podlagi katere je zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj je navedla le, da iz priložene dokumentacije izhaja, da ima prosilec prejemke, ki presegajo višino 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka ter da zato ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Upoštevaje zgoraj navedeno določbo ZUP pa je potrebno v obrazložitvi odločbe navesti dokaze, na podlagi katerih je bilo ugotovljeno dejansko stanje, ki je podlaga za odločitev in kriterije iz ZBPP ter le te konkretno presojati na posameznem primeru. Če odločba ne vsebuje dejanskih ugotovitev o dejstvih, na katerih temelji, v konkretnem primeru je to finančni položaj tožeče stranke in njegove družine, izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, to pa pomeni bistveno kršitev pravil postopka iz 214. člena ZUP.

Sodišče nadalje dodaja, da bi morala tožena stranka o zadevi odločiti z odločbo in ne s sklepom. Z izpodbijanim upravnim aktom je namreč odločila o prošnji za brezplačno pravno pomoč, o čemer se na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZBPP odloči z odločbo.

Ker v postopku pred izdajo izpodbijanega upravnega akta niso bila spoštovana pravila postopka, je sodišče tožbi ugodilo in na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijani upravni akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1).