Jedro

Tožeča stranka je tožeči stranki poslala zahtevo za odločitev o pritožbi v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1, tožena stranka pa niti v nadaljnjem sedemdnevnem roku in vse do vložitve tožbe v upravnem sporu o pritožbi ni odločila. Navedeno med strankama ni sporno, zato je po presoji sodišča tožeča stranka utemeljeno vložila tožbo v upravnem sporu zaradi molka organa druge stopnje.

Izrek

Tožbi se ugodi. Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se naloži, da v roku 30 dni od prejema te sodbe izda upravni akt, s katerim bo odločilo o pritožbi tožeče stranke zoper odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33123-48/2009/72 z dne 11. 6. 2014. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

V predmetni zadevi je tožeča stranka vložila tožbo zaradi molka organa druge stopnje po 28. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Iz tožbenih navedb in predloženih listin izhaja, da je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja dne 11. 6. 2014 izdala odločbo št. 33123-48/2009/72, s katero je tožeči stranki naložila, da vrne sredstva, ki jih je prejela na podlagi odločbe iste agencije o pravici do sredstev št. 33123-48/2009/32 z dne 27. 10. 2011 v višini 33.719,86 €. Tožeča stranka je zoper to odločbo dne 8. 7. 2014 vložila pritožbo. Dne 13. 10. 2014 je vložila prošnjo za prednostno rešitev pritožbe in dne 15. 10. 2014 prejela odgovor tožene stranke, da rok za odločitev o pritožbi v skladu s 40. členom Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1) izteče 8. 11. 2014. Tožena stranka tudi po poteku tega roka o pritožbi ni odločila, zato jo je tožeča stranka z dopisom z dne 26. 11. 2014 pozvala, naj odloči o pritožbi. Ta poziv je tožena stranka prejela 27. 11. 204, kar pomeni, da je dodatni sedemdnevni rok za izdajo odločbe o pritožbi potekel dne 4. 12. 2014. Kljub temu tožena stranka o pritožbi ni odločila, zato je tožeča stranka vložila tožbo v upravnem sporu.

Razen tega tožeča stranka s tožbo prvostopno odločbo izpodbija tudi po vsebini in navaja, da je bilo v predmetni zadevi nepravilno uporabljeno materialno pravo, to je pravo, ki ni veljalo na dan objave javnega razpisa, zavrača pa tudi ugotovitev iz prvostopne odločbe, da tožeča stranka oddaja predmetne prostore v gasilskih domovih za pridobitne dohodke iz naslova najemnin. Zatrjuje, da objektov ne uporablja v nasprotju z namenom, za katerega so bila dodeljena sredstva in predlaga, da sodišče prvostopno odločbo odpravi in toženi stranki naloži, da tožeči stranki povrne znesek 33.719,86 € oziroma podredno, da toženi stranki naloži, da odloči o pritožbi tožeče stranke.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je v skladu s 40. členom ZKme-1 določen 4 mesečni rok za odločitev o pritožbi. Kljub temu o njej še ni bilo odločeno, ker ministrstvo rešuje letno veliko število pritožb in odloča v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi. Pred prejemom predmetne pritožbe je bilo v obravnavi nad 500 nerešenih pritožb. Ministrstvo le-te pospešeno rešuje po vrstnem redu prispetja pritožb. Glede na število prejetih pritožb in razpoložljivo število zaposlenih, ministrstvo ni moglo rešiti pritožbe v roku, ki ga določa ZKme-1. Tožba je utemeljena.

ZKme-1 v 39. členu določa, da znaša rok, v katerem mora pristojni organ prve stopnje odstopiti pritožbo z dokumenti, ki se tičejo, zadeve pristojnemu organu druge stopnje, potem ko preveri, ali je vložena pritožba pravočasna, dovoljena in jo je vložila upravičena oseba, pa izpodbijane odločbe ne nadomesti z novo odločbo, dva meseca od prejema pritožbe. Rok, v katerem mora pristojni organ izdati odločbo na drugi stopnji, začne teči od dneva, ko prejme popolno pritožbo in dokumente, ki se tičejo zadeve (prvi odstavek 40. člena ZKme-1). Če o pritožbi stranke ni odločeno v štirih mesecih od vložitve pritožbe, lahko stranka postopa po določbah zakona, ki ureja upravni spor (drugi odstavek 40. člena ZKme-1).

V predmetni zadevi ni sporno, da pristojni organ v z zakonom določenem štirimesečnem roku ni odločil o dne 8. 7. 2014 vloženi pritožbi tožeče stranke. Tožena stranka to v odgovoru na tožbo tudi izrecno priznava.

Če organ druge stopnje v s posebnim predpisom določenem roku ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena (drugi odstavek 28. člena ZUS-1). S tožbo zaradi molka se zahteva izdaja oziroma vročitev upravnega akta (2. alinea prvega odstavka 33. člena ZUS-1). Če je tožba vložena zaradi molka, sodišče pa spozna, da je upravičena, ji s sodbo ugodi in pod pogoji iz prvega oziroma petega odstavka 65. člena tega zakona samo odloči o stvari ali pa naloži pristojnemu organu, kakšen upravni akt naj izda oziroma, če odločba ni bila vročena, naloži vročitev odločbe (prvi odstavek 69. člena ZUS-1).

Tožeča stranka je tožeči stranki poslala zahtevo za odločitev o pritožbi v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1, tožena stranka pa niti v nadaljnjem sedemdnevnem roku in vse do vložitve tožbe v upravnem sporu o pritožbi ni odločila. Navedeno med strankama ni sporno, zato je po presoji sodišča tožeča stranka utemeljeno vložila tožbo v upravnem sporu zaradi molka organa druge stopnje. Ker je tožba utemeljena, je sodišče v skladu z 69. člena ZUS-1, glede na to, da niso podani pogoji za odločanje po prvem odstavku 65. člena ZUS-1, naložilo pristojnemu ministrstvu, naj odloči o pritožbi tožeče stranke.

Pristojni organ je dolžan o pritožbah odločiti v navedenem roku, ki ga je sodišče glede na okoliščine primera določilo kot primernega (prvi odstavek 69. člena ZUS-1 v zvezi s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1).

Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka, v višini 285,00 €, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami, v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).