Jedro

Sprememba naslova ne dokazuje, da K.M., ki je fizična oseba, ni naročil materiala po naročilnici številka 121 z dne 23.10.1991 (priloga A7). Ker pa različen naslov v obračunu (priloga A9), od tistega v računih (priloga A6 do A7) ali pa navedenega tekom postopka ne dokazuje, da ne gre za isto osebo, sodišče druge stopnje ugotavlja, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih za neobstoj pasivne legitimacije tožene stranke, v sodbi navedeni razlogi pa so v nasprotju z vsebino listine z dne 14.3.2000 (14. točka 2. odst. 339. člena ZPP).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodno odločbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke. Odločilo je tudi, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti 59.5000 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.7.2000 do plačila. Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje drugemu sodniku. V pritožbi je navedla, da sodba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, ki jih sodišče sploh ni ugotavljalo. Sodišče je le vpogledalo v listine in na njihovi podlagi napravilo zmotne zaključke. Sodišče namreč šteje, da ni podana identiteta med dolžnikom po vtoževanih in predloženih računih ter tožencem K. M. Ni pomembno, da je v tistem času bilo več zadružnikov s priimkom K., ampak bi moralo zadostovati, da je bil obrtnik elektroinstalaterske stroke K. z imenom M. le eden in je to toženec. Samo z zaslišanjem strank bi bilo mogoče razčistiti za razsojo relevantna dejstva, ne pa z ugibanjem o naslednikih ulic. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka zaradi spremembe ulic (Marinkovega trga ni več) označila toženo stranko z novim naslovom Koblarjeva 19, Ljubljana, je protispisen. Tožeča stranka je namreč na poziv z dne 6.3.2000 v vlogi z dne 22.3.2000 (na list. št. 15) navedla, da je pri upravnem organu pridobila podatek, da toženec živi na naslovu Koblarjeva ... To pa ne pomeni trditve, da se je Marinkov trg preimenoval v Koblarjevo ulico, niti to ne izhaja iz podatkov Republike Slovenije, Upravne Enote Ljubljana, Oddelka za javni red, z dne 14.3.2000 (priloga A2). Sodišče prve stopnje je zgolj na podlagi različnih naslovov M.K. presodilo, da toženec ni tisti, ki je z njim poslovala tožeča stranka. Vendar pa po oceni sodišča druge stopnje ti razlogi za zavrnitev tožbenega zahtevka niso pravi. Sprememba naslova namreč ne dokazuje, da K.M., ki je fizična oseba, ni naročil materiala po naročilnici številka 121 z dne 23.10.1991 (priloga A7). Ker pa različen naslov v obračunu (priloga A9), od tistega v računih (priloga A6 do A7) ali pa navedenega tekom postopka ne dokazuje, da ne gre za isto osebo, sodišče druge stopnje ugotavlja, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih za neobstoj pasivne legitimacije tožene stranke, v sodbi navedeni razlogi pa so v nasprotju z vsebino listine z dne 14.3.2000 (14. točka 2. odst. 339. člena ZPP). Zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 354. člena). Razlogov za odreditev sojenja pred drugim sodnikom pa sodišče druge stopnje ni našlo (356. člen ZPP). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti nakazano protispisnost, izvesti in oceniti predlagane dokaze, zlasti račun številka 420171 z dne 20.11.1991 in naročilnico številka 121 z dne 23.10.1991 v prilogi A7 ter zaslišati pravdni stranki in na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka presoditi, ali je tožena stranka pasivno legitimirana in posledično odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka.