Jedro

Če upravičenec do priznavalnine ni oproščen plačila davka iz kmetijske dejavnosti, se mu odmerjena priznavalnina zmanjša za 20 %, tudi če je njegov katastrski dohodek iz kmetijstva minimalen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo, ki jo je tožnik vložil zoper odločbo oddelka za občo upravo in družbene dejavnosti občine. Prvostopni organ je s to odločbo, na podlagi določb zakona o varstvu udeležencev vojne (Uradni list RS, št. 14/90) priznal tožniku pravico do priznavalnine v mesečnem znesku 1383,20 SIT in sicer od 1.1.1992 dalje. Tožena stranka v obrazložitvi odločbe navaja, da je bila tožniku glede na to, da ima katastrski dohodek iz kmetijske dejavnosti, v skladu z določbo 8. člena že navedenega zakona odmerjena priznavalnina pravilno zmanjšana za 20 %.

Zoper to odločbo tožene stranke je tožnik sprožil upravni spor. V tožbi navaja, da je kmetijsko zemljišče, ki ga ima veliko le 7a, od tega je polovica zemlje neobdelovane. Tožnik smiselno navaja, da se mu priznavalnina zaradi tega zemljišča ne bi smela zmanjšati.

V odgovoru na tožbo tožena stranka predlaga, da se tožba zavrne iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče ugotavlja, da je bila tožniku v skladu z določbo 1. odstavka 8. člena zakona o varstvu udeležencev vojne pravilno odmerjena priznavalnina v mesečnem znesku 1.729,00 SIT in da mu je bila na podlagi 3. odstavka 8. člena navedenega zakona tako odmerjena priznavalnina zmanjšana za 20 % (za 345,80 SIT), ker ima tožnik dohodek iz kmetijske dejavnosti. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se po istem zakonu šteje tudi katastrski dohodek (2. odstavek 6. člena). Res je sicer, da je - po podatkih spisa v tej upravni zadevi katastrski dohodek, ki ga ima tožnik minimalen, vendar se katastrski dohodek po določbi 4. odstavka 6. člena navedenega zakona ne upošteva le v primeru, če je zavezanec oproščen davka iz kmetijstva. Po davčnih predpisih, ki so veljali do konca leta 1990 (zakon o davkih občanov - Uradni list SRS, št. 36/88, 8/89 in RS, št. 48/90) je bil tožnik na podlagi odloka o davkih občanov občine (Uradni list SRS, št. 13/85 in 1/89) oproščen plačila davka iz kmetijske dejavnosti. Po 1.1.1991 pa tožnik tega davka ni več oproščen, ker je bil z zakonom o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90) spremenjen sistem obdavčenja dohodkov.

V ostale tožnikove navedbe v tožbi, da mu mora občina plačati za določene mizarske izdelke, se sodišče ni spuščalo, ker niso predmet tega upravnega spora.

Ker je, po presoji sodišča, izpodbijana odločba tožene stranke zakonita, je sodišče tožnikovo tožbo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih zavrnilo kot neutemeljeno. Določbe navedenega zakona je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).