Jedro

Čeprav ZUstS nima določb o pravnih učinkih ugotovitvene odločbe, to ne pomeni, da ta nima nobenih učinkov. Pri odločanju o posamičnih zadevah jo je treba upoštevati, ker gre za obvezujoč splošni akt (1. člen ZUstS). V skladu z ustavnim načelom iz 1. odstavka 155. člena ustave lahko učinkuje le za naprej, kar pomeni, da učinkuje na posamična razmerja, o katerih ob uveljavitvi odločbe še ni bilo pravnomočno odločeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 42/98-6 z dne 30.5.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ob smiselni uporabi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, v nadaljevanju ZUS) ugodilo tožnikovi tožbi in odpravilo odločbo z dne 21.11.1997, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Republiške uprave za javne prihodke, Izpostave R/K z dne 19.6.1996. Z njo je bila tožniku odmerjena dohodnina za leto 1995 brez upoštevanja posebne olajšave za pastorko N.V. Tožena stranka je pritrdila prvostopnemu davčnemu organu, da pastorke ni šteti za vzdrževanega družinskega člana, ker niso izpolnjeni pogoji iz 4. alinee 1. odstavka 11. člena Zakona o dohodnini (ZDoh) ob ugotovitvi, da sta bila njena starša v letu 1995 zavezanca za dohodnino.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je neskladnost 4. alinee 1. odstavka 11. člena ZDoh z ustavo ugotovilo ustavno sodišče z odločbo, št. U-I-10/98 z dne 22.4.1999, izdano na pobudo tožnika. Zakonodajalcu je naložilo, da ugotovljeno neskladnost odpravi v roku šestih mesecev od objave odločbe. Po stališču sodišča prve stopnje je z odločitvijo tožene stranke, ki upošteva 4. alineo 11. člena ZDoh pri odmeri dohodnine za leto 1995, kršena tožnikova pravica uveljavljati posebno olajšavo za pastorko, za katero mu Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) nalaga dolžnost preživljanja in pravica, da z zakonsko partnerico izbirata, kdo izmed njiju bo uveljavljal posebno olajšavo, kot to lahko storita glede skupnih otrok. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da bo morala v ponovljenem postopku tožniku priznati pravico do sorazmernega dela olajšave za pastorko.

Tožena stranka navaja v pritožbi, da ni materialne podlage za odločitev sodišča prve stopnje. Ustavno sodišče je sicer res ugotovilo neskladnost 4. alinee 1. odstavka 11. člena ZDoh z ustavo, a je naložilo le odpravo neskladja. Ker to ni bilo storjeno, je navedena določba ZDoh še vedno v veljavi. Pravica do uveljavljanja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana tudi ni človekova pravica ali temeljna svoboščina. Predlaga, da vrhovno sodišče ugodi pritožbi in odpravi oziroma spremeni izpodbijano sodbo.

Tožnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 48. člena Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94, v nadaljevanju ZUstS) izda ustavno sodišče ugotovitveno odločbo o protiustavnosti zakona ali njegove posamezne določbe, če oceni, da zakon določenega vprašanja, ki bi ga moral urediti, ne ureja ali ga ureja na način, ki ne omogoča razveljavitve oziroma odprave. Z odločbo, U-I-10/98 z dne 22.4.1999, je ustavno sodišče na podlagi 48. člena ZUstS ugotovilo neskladnost z ustavo, ker je ocenilo, da bi razveljavitev navedene določbe ZDoh pomenila, da posebne olajšave za pastorke ne bi mogle uveljavljati niti osebe, ki bi jo po veljavni ureditvi lahko. Razlog, da navedene določbe ZDoh ustavno sodišče ni razveljavilo je torej le v tem, da bi razveljavitev povzročila nadaljnjo oziroma obsežnejšo protiustvnost, ker se po ZDoh pastorki v nobenem primeru ne bi šteli za vzdrževane družinske člane.

Čeprav ZUstS nima določb o pravnih učinkih ugotovitvene odločbe, to ne pomeni, da ta nima nobenih učinkov. Pri odločanju o posamičnih zadevah jo je treba upoštevati, ker gre za obvezujoči splošni akt (1. člen ZUstS). V skladu z ustavnim načelom iz 1. odstavka 155. člena ustave lahko učinkuje le za naprej, kar pomeni, da učinkuje na posamična razmerja, o katerih ob uveljavitvi odločbe še ni bilo pravnomočno odločeno. V kolikšnem obsegu, pa je odvisno od njene vsebine. Za obravnavani primer je stališče ustavnega sodišča jasno: navedena določba ZDoh - po kateri se pastorek šteje za vzdrževanega družinskega člana pod pogoji iz 3. alinee 1. odstavka 11. člena ZDoh, če starša nista zavezanca za dohodnino - uvaja razlikovanje brez stvarnega in razumnega razloga med primeri, ko otroci živijo v družinski skupnosti s svojimi starši, in med primeri, ko živijo v družinski skupnosti z enim od staršev ter očimom oziroma pastorko. Po stališču ustavnega sodišča se skupnost zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev in skupnih otrok ter pastorkov ne razlikuje z vidika obdavčitve skupnosti staršev in otrok in pravica do posebne olajšave za pastorka ne more biti odvisna od tega, ali so starši, s katerimi pastorek ne živi, zgolj zavezanci za dohodnino. Zato razlikovanje, kot ga ureja navedena določba ZDoh, krši enakost pred zakonom (14. člen ustave), ki kot načelo velja tudi v davčnem pravu, in je vprašljivo še z vidika ureditve 3. člena Konvencije združenih narodov o otrokovih pravicah. Stališče ustavnega sodišča se nanaša na uresničevanje določb ustave in objavljene in ratificirane mednarodne pogodbe, ki se neposredno uporabljajo. Njihovo uporabo zahteva že načelo pravne države (2. člen ustave). Za sodišča velja obveznost ravnanja po odločbah ustavnega sodišča tudi zaradi vezanosti sodnikov na ustavo in zakon pri sojenju (125. člen ustave).

Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je stališče iz navedene ugotovitvene odločbe, ki je jasno in nedvoumno ter ga je v tem obsegu mogoče uporabiti, štelo za materialno pravo pri presoji zakonitosti v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe in so neutemeljene pritožbene navedbe, s katerimi tožena stranka le pojasnjuje svoje stališče glede učinkov navedene ugotovitvene odločbe. Pravilna je tudi razlaga sodišča prve stopnje, da pomeni uporaba stališča iz navedene ugotovitvene odločbe možnost, da pod določenimi pogoji iz ZDoh tožnik uveljavlja posebno olajšavo oziroma njen sorazmerni del tudi za pastorko. Sodišču prve stopnje je mogoče očitati le nepreciznost pri napotkih za ponovno odločanje. Zato vrhovno sodišče navaja, da bo v ponovljenem postopku morala tožena stranka odločiti na podlagi stališča, da je tožnik upravičen uveljavljati posebno olajšavo za pastorko kot članom družinske skupnosti, ki jo je po določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih dolžan preživljati, pod pogoji ZDoh, ki veljajo za vzdrževane družinske člane otroke. Ali oziroma do kakšne posebne olajšave je upravičen pri odmeri dohodnine za leto 1995, pa bo odločeno na podlagi ugotovljenih dejanskih okoliščin.

Ker glede na navedeno ni podan pritožbeni razlog niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.