Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožniku je bila z inšpekcijsko odločbo prepovedana prodaja piva z dodanim ekstraktom konoplje. V pravdnem postopku je zaradi protipravnega ravnanja upravnih organov od države zahteval plačilo odškodnine: škodo zaradi izgube nepremičnine s prodajo v izvršilnem postopku (211.490,61 EUR) in škodo zaradi izgube opreme za pivovarno (500.000 EUR), oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 8. 2005, za škodo zaradi nezmožnosti izkoriščanja intelektualne lastnine (699.110 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2019) in za škodo zaradi izgubljenega dobička 10.236.605,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznega mesečnega izpada dobička od 1. 12. 1998 do 1. 2. 2019, od takrat dalje pa v obliki mesečne rente. Z vmesno sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu P 159/2006 z 11. 12. 2009, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 177/2018 s 4. 4. 2018 je sodišče odločilo, da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen. V sedaj obravnavanem postopku je sodišče njegov tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je njegovi pritožbi delno ugodilo in sodbo v delu glede odškodnine za škodo iz naslova izgube nepremičnine spremenilo tako, da je toženki naložilo plačilo 105.745,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 8. 2005. V preostalem delu je njegovo pritožbo zavrnilo.

2.Toženka vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje in predlaga dopustitev sledečih vprašanj:

"1. Ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da bi zavrnitev tožbenega zahtevka le zaradi neobstoja vzročne zveze med škodnim dogodkom in konkretnim obsegom škode predstavljalo kršitev po 12. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker je z izdajo vmesne sodbe sodišče že odločilo o obstoju vzročne zveze med škodnim dejanjem in tožniku nastalo škodo?

2. Ali je sodišče pri ugotavljanju vzročne zveze med škodnim dogodkom in konkretnim obsegom nastale škode vezano na obrazložitev vmesne pravnomočne sodbe o temelju zahtevka, ki se nanaša na posamezne oblike škode, ki so predmet tožbenega zahtevka?

3. Ali je materialnopravno pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je podana vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo s prodajo tožnikove nepremičnine v izvršilnem postopku oziroma da je tožniku s tem nastala pravno priznana škoda?

4. Ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da - glede na z vmesno sodbo pravnomočno ugotovljen temelj, pri odločanju o škodi ni treba (več) ugotavljati vzročne zveze med škodnim dogodkom in konkretno škodo, temveč le obseg škode?

5. Ali je sodba sodišča druge stopnje obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke ZPP?"

3.Predlog ni utemeljen.

4.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

5.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.