Jedro

Dolžnik je tudi z vložitvijo izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine opravičil izdano začasno odredbo, ker mora predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine vsebovati tudi zahtevo, naj sodišče naloži upniku, da plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški (1. odst. 41. člena ZIZ); takšen zahtevek pa je v bistvu tožbeni zahtevek oziroma predlog za izdajo plačilnega naloga (prim. 431. člena ZPP).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek zavarovanja z začasno odredbo in razveljavilo opravljena dejanja, ker upnik v danem roku ni vložil tožbe, s katero bi opravičil izdano začasno odredbo.

V pravočasni pritožbi je upnik navedel, da je dne 12.1.2000 v skladu z določbo 278. člena ZIZ pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložil izvršilni predlog, po katerem zahteva vračilo zneska, določenega v začasni odredbi. 278. člen ZIZ določa, da mora upnik v določenem roku vložiti tožbo ali začeti kakšen drug postopek za opravičilo začasne odredbe, kar pa vložitev izvršilnega predloga je.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbena navedba, da je upnik začel postopek za opravičilo začasne odredbe, je utemeljena. Z začasno odredbo z dne 23.12.1999 (redna št. 4) je bil upnik tudi napoten, da v roku 30 dni od izdaje te začasne odredbe vloži tožbo zoper dolžnika pri pristojnem sodišču. Iz podatkov priloženega spisa opr. št. Ig 00/00460 izhaja, da je upnik dne 12.1.2000, kar je v okviru navedenega 30 dnevnega roka, vložil zoper dolžnika predlog za izvršbo (na podlagi verodostojne listine) "zaradi izterjave" 21.900.000,00 SIT.

Upnik je bil v skladu z 2. odst. 277. člena ZIZ napoten na vložitev tožbe (v smislu začetka pravdnega postopka - prim. 179. člen ZPP), vendar pa je tudi z vložitvijo navedenega izvršilnega predloga opravičil izdano začasno odredbo. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine mora namreč vsebovati tudi zahtevo, naj sodišče naloži upniku, da plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški (1. odst. 41. člena ZIZ); takšen zahtevek je v bistvu tožbeni zahtevek oziroma predlog za izdajo plačilnega naloga (prim. 431. člen ZPP), ki ga upnik postavi v izvršilnem postopku, kadar predlaga izvršbo na podlagi verodostojne listine, ker za uveljavljano terjatev še nima izvršilnega naslova, ki je sicer podlaga za izvršbo (prim. 1. in 2. odst. 1. člena ZIZ). Sklep o izvršbi tako v tem primeru sestoji iz tim. kondemnatornega dela, v katerem je dolžniku naloženo naj poravna terjatev oziroma sklepa o plačilnem nalogu in tim. dovolilnega dela - sklepa o izvršbi v ožjem pomenu (2. odst. 44. člena ZIZ). Upnik je torej z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine dosegel enak učinek, kot če bi vložil tožbo; če dolžnik sklepu o izvršbi v celoti ali pa samo kondemnatornemu delu ne bo ugovarjal, bo upnik s tem pridobil izvršilni naslov (prim. 4. odst. 62. člena ZIZ), kot bi ga tudi v pravdnem postopku; če pa bo dolžnik (utemeljeno) ugovarjal sklepu o izvršbi v celoti ali samo kondemnatornemu delu bo sodišče razveljavilo sklep o izvršbi v 2. tč.

izreka ter nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog oziroma, če za to ni pristojno, se izreklo za nepristojno in zadevo odstopilo pristojnemu sodišču (2. odst. 62. člena ZIZ); o upnikovem zahtevku bo torej odločeno v pravdnem postopku (prim. 1. odst. 437. člena ZPP), kot bi tudi bilo če bi vložil tožbo.

Ker je sodišče prve stopnje tako zmotno ugotovilo, da upnik ni pravočasno vložil tožbe in v celoti oprlo svojo odločitev na to ugotovitev, je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).