Jedro

Rok, v katerem lahko pravdna stranka predlaga sodišču dopolnitev sodbe, je zakonski prekluzivni rok, saj ima njegova zamuda za posledico zavrženje predloga.

Izdaja dopolnilne sodbe je predvidena zgolj v primerih, ko sodišče o določenem zahtevku ali njegovem delu ni odločilo, nestrinjanje z odločitvijo sodišča pa ni razlog za izdajo dopolnilne sodbe.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je 20. 7. 2011 predlagala dopolnitev sodbe sodišča druge stopnje z dne 23. 3. 2011, s katero je naložilo toženi stranki plačilo 33.213,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 4. 2008 dalje do plačila, ter povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke pred sodiščem prve in druge stopnje v višini 3.446,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dneva zamude do prenehanja obveznosti. Navaja, da je sodišče v delu, ki se nanaša na sodno takso za sodbo zapisalo, da navedenega stroška tožeči stranki ni priznalo, saj v sodnem spisu njeno plačilo ni izkazano, kar pomeni, da tožeči stranki takšen strošek ni nastal. Vendar pa je tožeča stranka 15. 7. 2011 prejela od Okrožnega sodišča v Ljubljani plačilni nalog, s katerim je sodišče tožečo stranko pozvalo k plačilu takse v znesku 332,13 EUR. Tožeča stranka je predvidevala, da bo sodišče z zamudo poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za sodbo, zato je navedeni strošek tudi priglasila ob zaključku postopka s stroškovnikom. Ker sodišče takšnega stroška tožeči stranki ni priznalo, jima ga tožena stranka ni dolžna povrniti kljub temu, da je tožeča stranka v obravnavni zadevi v celoti uspela. Glede na navedeno predlaga, da sodišče druge stopnje dopolni svojo sodbo tako, da v delu, ki se nanaša na odmero stroškov pravdnega postopka na prvi in drugi stopnji upošteva tudi plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 14. 7. 2011 za znesek 332,13 EUR ter tako ponovno odmeri stroške pravdnega postopka, ki jih je v predmetni zadevi dolžna plačati tožena stranka tožeči. 2. Predlog je prepozen.

3. V primeru, da sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih ali o delu zahtevka, lahko pravdna stranka predlaga sodišču dopolnitev sodbe v petnajstih dneh od prejema sodbe (1. odstavek 325. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).(1) Gre za zakonski prekluzivni rok, saj ima njegova zamuda za posledico zavrženje predloga (2. odstavek 325. člena ZPP). Tožeči stranki je bila sodba Višjega sodišča v Ljubljani z dne 23. 3. 2011, katere dopolnitev predlaga, vročena 4. 5. 2011, popravni sklep z dne 3. 6. 2011 pa 21. 6. 2011. Petnajstdnevni rok za vložitev predloga za dopolnitev sodbe se je posledično iztekel najkasneje 6. 7. 2011, zaradi česar je kasnejša vloga tožeče stranke z dne 19. 7. 2011 prepozna.

4. K takšnim razlogom sodišče druge stopnje dodaja, da je predlog tožeče stranke tudi očitno neutemeljen, saj je izdaja dopolnilne sodbe predvidena zgolj v primerih, ko sodišče o določenem zahtevku ali njegovem delu ni odločilo. V konkretnem primeru pa je o zahtevku za povračilo sodne takse za sodbo odločilo, na kar opozarja sáma tožeča stranka v predlogu. Nestrinjanje z odločitvijo sodišča, da takšnega stroška ne prizna, pa ni razlog za izdajo dopolnilne sodbe.

5. Glede na sklicevanje tožeče stranke na pozno vročitev plačilnega naloga za sodno takso za sodbo s strani Okrožnega sodišča v Ljubljani kot razlog za njeno neplačilo v času odločanja sodišča o stroških, pa sodišče druge stopnje še opozarja, da je takso treba plačati takrat, ko nastane taksna obveznost (1. odstavek 4. člena Zakona o sodnih taksah – v nadaljevanju ZST).(2) Ta pa za sodno odločbo po izrecni določbi 2. točke 2. odstavka 4. člena ZST nastane takrat, ko je obravnava zaključena, če stranka ni navzoča na obravnavi pa takrat, ko se stranki ali njenemu zastopniku vroči prepis odločbe. Ker je iz zapisnika zadnjega naroka v obravnavani zadevi dne 3. 6. 2010 razvidno, da je stranka bila navzoča na obravnavi, je torej z njenim zaključkom nastala tudi njena obveznost, da plača sodno takso za sodbo.

PRAVNI POUK:

6. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba v roku 15 dni od vročitve pisnega odpravka sklepa. Pritožbo je treba vložiti pisno, pri tem sodišču v dveh izvodih. O njej bo odločalo Vrhovno sodišče RS. Morebitna pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, ali se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge ter podpis pritožnika. Če bo pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti to odvetnik ali oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom, ki je dolžna predložiti dokazilo o opravljenem izpitu. V nasprotnem primeru jo bo sodišče kot nedovoljeno zavrglo. V postopku s pritožbo se skladno z določbo 324. člena ZPP ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP. Nepopolna ali nejasna pritožba bo brez nadaljnjega postopanja zavržena. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.

(1) Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl..

(2) Ur. l. SRS, št. 30/1978 in nasl..