Jedro

Po določbi 45. člena ZPP mora prvostopno sodišče pri ugotavljanju sporne vrednosti postopati le, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek in tožeča stranka v tožbi ni navedla vrednosti spornega predmeta.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem obsodilnem delu (točka II izreka) ter v odločbi o pravdnih stroških (točka III izreka) potrdi odločba sodišča prve stopnje.

2. Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno odločbo je prvostopno sodišče pod točko I izreka odločilo, da se ustavi pravdni postopek za znesek glavnice v višini 10.000,00 EUR. V točki II izreka je toženo stranko obsodilo na plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 10.000,00 EUR od 29. 5. 2014 do 27. 6. 2014 v roku 15 dni. V odločbi o pravdnih stroških (točka III izreka) je toženo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 1.285,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2. Prvostopno odločbo v točki II in III izreka izpodbija tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi izpostavlja, da bi moralo prvostopno sodišče tožbo na plačilo zavarovalnine zavreči iz razloga, ker tožeča stranka ni določila vrednosti spornega predmeta. Tožeči stranki prvostopno sodišče ne bi smelo prisoditi pravdnih stroškov, ker je bila tožba vložena preuranjeno. Zaradi preuranjene tožbe bi moralo prvostopno sodišče postopati po določbi 157. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Glede na umik tožbe tožeči stranki tudi ne pripada celotna taksa za tožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del prvostopne odločbe spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne ter tožeči stranki naloži povrnitev stroškov postopka. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega dela prvostopne odločbe.

3. V odgovoru na pritožbo se tožeča stranka zavzema za potrditev prvostopne odločbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da tožeča stranka ni opredelila sporne vrednosti. Tožeča stranka je zoper toženo stranko vložila tožbo, s katero je vtoževala plačilo zavarovalnine v znesku 10.000,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarni znesek in vrednost spornega predmeta v danem primeru v skladu z določbo prvega odstavka 39. člena ZPP znaša vrednost glavnega zahtevka, torej 10.000,00 EUR. Tako sporno vrednost je tožeča stranka tudi pravilno navedla v svoji tožbi, prvostopno sodišče pa je navedeno sporno vrednost na podlagi prvega odstavka 39. člena ZPP povsem pravilno sprejelo kot pravilno določeno. Nasprotna pritožbena izvajanja so protispisna in neutemeljena, pri čemer se pritožba tudi povsem neutemeljeno sklicuje na določbo 45. člena ZPP. Po citirani določbi mora prvostopno sodišče pri ugotavljanju sporne vrednosti postopati le, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek in tožeča stranka v tožbi ni navedla vrednosti spornega predmeta.

6. Prvostopno sodišče ima tudi povsem prav, da tožeča stranka z vložitvijo tožbe ni postopala preuranjeno. Tak zaključek je sodišče sprejelo na podlagi pravilnih ugotovitev, da je tožeča stranka na toženo stranko zahtevek za plačilo zavarovalnine zaradi izgube bližnjega na zavarovalnico naslovila že v mesecu oktobru 2013 ter po obširni korenspondenci med strankama dne 14. 5. 2014 prejela še obdukcijski zapisnik in toksikološke preiskave, iz katerih je lahko nesporno ugotovila, da ni podana izguba kritnih pravic iz zavarovalne pogodbe. To pa pomeni, da bi lahko zavarovalnica tožniku po prejemu navedenih dokumentov (obdukcijski zapisnik, toksikološka preiskava), ob dejstvu, da je bil zahtevek na zavarovalnico vložen že oktobra 2013, takoj izplačala zavarovalnino. Zavarovalnina je bila tožeči stranki izplačana šele 27. 6. 2014. Na podlagi takega postopanja tožene stranke pa je tožena stranka dala povod za tožbo, katero je tožeča stranka na sodišče vložila dne 28. 5. 2014 in zato v danem primeru plačilo pravdnih stroškov ne more bremeniti tožeče stranke na podlagi določbe 157. člena ZPP.(1)

7. Pri ugotovitvi višine stroškov je prvostopno sodišče tudi pravilno upoštevalo takso, katero je tožnik plačal za vložitev tožbe, ker tožeča stranka vložene tožbe ni v celoti, temveč jo je le delno umaknila. Na podlagi takšne tožbe pa je bila tudi opravljena glavna obravnava in izdana izpodbijana odločba. Prvostopno sodišče je tudi povsem pravilno ugotovilo pravdni uspeh pravdnih strank in na podlagi takšnega pravdnega uspeha tudi pravilno prisodilo stroške tožeči stranki. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

8. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 365. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

9. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve in zato pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Op. št. 1 : Če tožena stranka ni dala povoda v tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari, mu mora tožnik povrniti pravdne stroške.