Jedro

Če sodišče prve stopnje med postopkom ugotovi, da tožeča stranka ob vložitvi tožbe ni bila pravdno sposobna, pa tožeče stranke ne zastopa zakoniti zastopnik, to avtomatično ne pomeni, da gre za pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti. To pomanjkljivost se da odpraviti s postavitvijo zakonitega zastopnika tožeči stranki kot pravdno nesposobni stranki. Vendar je v konkretnem primeru zaradi smrti tožeče stranke tudi potreba po postavitvi zakonitega zastopnika odpadla, saj je izrecno na stran tožeče stranke v pravdo vstopil njen sin, katerega pravdna sposobnost ni sporna.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 12.7.2005, opr. št. I P 39/.., v zvezi s popravnim sklepom z dne 31.8.2005, opr. št. I P 39/.., zavrglo tožbo tožeče stranke z dne 24.1.1997 in tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v znesku

179.170,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa sodišča prve stopnje do plačila.

Proti sklepu z dne 12.7.2005, opr. št. I P 39/.., v zvezi s popravnim sklepom z dne 31.8.2005, opr. št. I P 39/.., se je pritožila tožeča stranka. V pritožbi navaja, da je pooblastilno razmerje med odvetnikom in stranko lahko veljavno tudi, če je dogovorjeno ustno.

Pisno pooblastilo se zahteva le za pooblastilo, s katero pooblaščenec izkazuje sodišču in nasprotni stranki, da ga je stranka pooblastila za zastopanje v postopku. Če lahko mnenje izvedenca velja za čas vložitve tožbe in izstavitve pooblastila kot listine, s katero pravni zastopnik prvotno tožeče stranke izkazuje obstoj pooblastilnega razmerja v pravdi, pa ne velja za čas, ko je tako razmerje nastalo.

To je nastalo že v letu 1996. Sodišče ni ugotavljalo dejanskega stanja glede poslovne sposobnosti prvotno tožeče stranke v času nastanka pooblastilnega razmerja med njo in njenim pravnim zastopnikom, materialno pravo pa je zmotno uporabilo, ker je očitno menilo, da pooblastilno razmerje nastane šele z izstavitvijo pooblastila. Zato tudi ni upoštevalo, da morebitna poznejša izguba poslovne sposobnosti nima za posledico prenehanja pooblastilnega razmerja. Čas nastanka pooblastilnega razmerja je odločilno dejstvo za ugotovitev, ali je pooblastilno razmerje nastalo. Razlogov o tem v izpodbijanem sklepu ni. Morebitno pomanjkanje pravdne sposobnosti prvotno tožeče stranke bi bilo možno odpraviti s postavitvijo zakonitega zastopnika. Če je sodišče ugotovilo predmetno procesno oviro po smrti prvotno tožeče stranke, bi bilo to mogoče odpraviti z odobritvijo procesnih dejanj s strani pristojnega organa za socialne zadeve. Glede na to, da je po smrti prvotno tožeče stranke na stran tožeče stranke izrecno vstopil sin prvotno tožeče stranke, je morebitne pomanjkljivosti v zvezi z vložitvijo tožbe mogoče odpraviti tudi z njegovo odobritvijo opravljenih procesnih dejanj. Glede na to stališče sodišča prve stopnje, da gre s tem v zvezi za neodpravljive pomanjkljivosti, po mnenju pritožnika ni pravilno. Pri tem ne gre prezreti, da si ob takem stališču sodišča prve stopnje, lahko tožena stranka zgolj zaradi poteka časa (tožba je bila vložena leta 1997) pridobi neupravičeno premoženjsko korist. Pritožba je utemeljena.

V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje z izvedencem psihiatrom ugotavljalo, ali je bila prvotno tožeča stranka Olga M. pravdno sposobna (torej sposobna sama opravljati pravdna dejanja, npr. vložiti tožbo) ob vložitvi tožbe (dne 24.1.1997) in ob izstavitvi pisnega pooblastila odvetniku Zajcu za zastopanje v predmetni pravdi (dne 20.1.1997), in ugotovilo, da Olga M. takrat ni bila poslovno in posledično ne pravdno sposobna.

Po določbi 80. člena Zakona o pravdnem postopku (URadni list RS, št. 26/99 s spremembami do 110/02, v nadaljevanju ZPP) mora sodišče med postopkom ves čas med drugim po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka (76. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami do 110/02, v nadaljevanju ZPP), ali je pravdno sposoben (77. člen ZPP) in ali pravdno nesposobno stranko zastopa njen zakoniti zastopnik (78. člen ZPP). Če sodišče ugotovi, da stranka nima zakonitega zastopnika, zahteva, da organ, pristojen za socialne zadeve, postavi skrbnika pravdno nesposobni osebi, ali ukrene, kar je potrebno, da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana (2. odstavek 81. člena ZPP). Sodišče lahko da stranki rok za odpravo teh pomanjkljivosti (3. odstavek 81. člena ZPP), če pa se te ne dajo odpraviti ali če brez uspeha preteče dani rok, razveljavi sodišče s sklepom pravdna dejanja, ki jih je opravilo v postopku, kolikor jih zadenejo te pomanjkljivosti; če pa so pomanjkljivosti take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, tožbo zavrže (5. odstavek 81. člena ZPP).

Stranke smejo opravljati procesna dejanja same osebno ali po pooblaščencu (1. odstavek 86. člena ZPP). Pooblaščenec na področju procesnega prava je oseba, ki je upravičena, da v imenu in na račun pooblastitelja (to je stranke v postopku) v mejah pooblastila opravlja procesna dejanja. V pravdi lahko stranko zastopa pooblaščenec le na podlagi pisnega pooblastila, ki je enostransko pravno dejanje, s katerim pooblastitelj pooblasti drugo osebo (pooblaščenca), da v imenu in na račun zastopanega opravlja procesna dejanja (1. odstavek 97. člena ZPP). Le pravdna dejanja tako pooblaščenega zastopnika imajo lahko procesni učinek v zunanjem razmerju, torej v razmerju do sodišča in nasprotne stranke. Ker ZPP za pravdo zahteva pisno pooblastilo kot enostransko izjavo volje pooblastitelja, s katero ta določeno osebo (npr. odvetnika) pooblašča, da lahko v njenem imenu in za njen račun opravlja procesna dejanja po ZPP, za odločitev v konkretnem primeru ni bistveno, kdaj je nastalo pogodbeno pooblastilno razmerje med Olgo M. in odvetnikom Z. (za nastanek katerega se ne zahteva pisnost) in ali je bila takrat Olga M. poslovno sposobna. Zato pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje ni hkrati ugotavljalo tudi, ali je bila Olga M. poslovno sposobna tudi že v času nastanka pogodbenega pooblastilnega razmerja med njo in odvetnikom Zajcem, to je pred izstavitvijo pisnega pooblastila za zastopanje v pravdi (pred 20.1.1997), niso utemeljeni.

Sposobnost podeliti pravdno pooblastilo je del procesne sposobnosti, zato lahko veljavno pooblastilo podeli le polno procesno sposobna oseba (ali njen zakoniti zastopnik). Ker z izvedencem ugotovljeno Olga M. ob podelitvi pravdnega pooblastila odvetniku Z. z dne

20.1.1997 ni bila procesno sposobna, kot taka omenjenemu odvetniku ni mogla podeliti pravno veljavnega pravdnega pooblastila, med drugim tudi ne za vložitev tožbe.

Za primer, da sodišče prve stopnje med postopkom ugotovi, da pravdno nesposobne stranke ne zastopa zakoniti zastopnik, ZPP določa, da mora sodišče od pristojnega organa za socialne zadeve zahtevati, da taki stranki postavi zakonitega zastopnika (2. odstavek 81. člena ZPP). Če torej sodišče prve stopnje med postopkom ugotovi, da tožeča stranka ob vložitvi tožbe ni bila pravdno sposobna, pa tožeče stranke ne zastopa zakoniti zastopnik, to avtomatično ne pomeni, da gre za pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti, kot napačno meni sodišče prve stopnje. Omenjeno pomanjkljivost se da odpraviti s postavitvijo zakonitega zastopnika pravdno nesposobni stranki. Vendar pa je v konkretnem primeru zaradi smrti Olge M., prvotno tožeče stranke, tudi potreba po postavitvi zakonitega zastopnika odpadla, saj je izrecno na stran tožeče stranke v pravdo vstopil njen sin Dušan M., katerega pravdna sposobnost ni sporna. Glede na povedano torej tožeča stranka v pritožbi utemeljeno zatrjuje, da v konkretni zadevi ne gre za neodpravljivo pomanjkljivost v smislu 5. odstavka 81. člena ZPP.

Glede na to, da prvotno tožeča stranka tudi ob podpisu izjave o umiku tožbe z dne 25.3.1997 - B5, ugotovljeno z izvedencem psihiatrom ni bila poslovno in posledično ne procesno sposobna, predmetne izjave ni mogoče obravnavati kot procesnega dejanja umika tožbe, ki bi imelo za posledico ustavitev postopka.

Ker je torej sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe 81. člena ZPP, to pa je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. Zaradi ugotovljene postopkovne kršitve je sodišče druge stopnje pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

Skladno s sprejeto odločitvijo, je sodišče druge stopnje odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).