Jedro

Prosilci morajo podatke sami predložiti službi za BPP le v primeru, če gre za podatke, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj prosilca in njegove družine.

Dolžnost pridobivanja podatkov preide na prosilca le v primeru, če gre za podatke, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 79/2025 z dne 11. 4. 2025 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II Kpr 69893/2024.

2.V obrazložitvi sklepa je navedeno, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP, ki pa ji ni priložil listin, s katerimi bi dokazal izpolnjevanje pogojev za dodelitev BPP, ki jih tožena stranka ne pridobiva po uradni dolžnosti. Tožena stranka ga je zato pozvala, naj prošnjo dopolni s predložitvijo izpolnjenega in podpisanega obrazca BPP št. 1 za ženo A. A. ter potrdilo iz uradnih evidenc pristojnih organov v Bosni in Hercegovini (v nadaljevanju BiH) o lastništvu nepremičnin oz. potrdilo, da ni lastnik nepremičnin, potrdilo o bančnih računih v BiH ali drugje v tujini in o spletnih bančnih računih, potrdilo o stanju in prometu na računih za zadnje leto pred vložitvijo prošnje, potrdilo o lastništvu vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb ter naložbenih računih v BiH in stanjih na njih, potrdilo o lastništvu motornih vozil v BiH in potrdilo o lastništvu premoženja, ki ni razvidno iz uradnih evidenc.

3.Tožena stranka je v zvezi s tem navedla, da se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca podatki iz prošnje preverjajo v uradnih zbirkah podatkov, ki jih vodijo organi Republike Slovenije na podlagi nacionalne ureditve glede premoženja v Republiki Sloveniji. Tujci - prosilci za BPP so v skladu z drugim odstavkom 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) dolžni dati organu vse podatke za ugotavljanje materialnega položaja, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj prosilca in njegove družine. Prosilec je dolžan izkazati, da izpolnjuje pogoje glede materialnega položaja iz 13. in 14. člena ZBPP. V konkretnem primeru je bil tožniku tekom kazenskega postopka že postavljen zagovornik po uradni dolžnosti, zato so bile njegove pravice že varovane. Ob tem je tožena stranka navedla, da so drugi prosilci, državljani BiH, v drugih postopkih pridobivanja BPP že predložili takšna potrdila od pristojnih institucij. Tožnik je toženi stranki po pozivu posredoval prilogo k prošnji s podatki za svojo ženo in izjavo, da nima ne premičnega ne nepremičnega premoženja niti v Sloveniji niti v BiH. Tožena stranka je ugotovila, da takšna izjava ne zadostuje in da materialnega položaja tožnika in njegove družine posledično ni mogoče preveriti. Njegovo prošnjo je tako kot nepopolno in nesposobno obravnavanja zavrgla na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP v zvezi z drugim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.

4.Tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijani sklep in sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in vrne v ponovni postopek toženi stranki. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. Navaja, da je na podlagi poziva tožene stranke podal izjavo o stanju svojega premoženja s pojasnilom, da uradnih podatkov in potrdil ne more pridobiti, saj se nahaja v priporu. V tej izjavi je odgovoril na vsa vprašanja tožene stranke, ki so se nanašala na njegovo premoženjsko stanje. Navedel je, da v BiH nima nobenega premoženja. ZBPP določa, da mora organ za BPP po uradni dolžnosti pridobiti podatke iz vseh uradnih evidenc državnih organov. Če gre za pridobivanje podatkov o tujcih, se za namen ugotovitve njihovega premoženjskega stanja uporabijo določbe mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko Slovenijo in urejajo nudenje mednarodne pravne pomoči v sodnih postopkih (četrti odstavek 20. člena ZBPP). Navedbe toženke, da ne more preveriti materialnega položaja prosilca, so tako neresnične, saj sploh ni ugotavljala, ali je med Republiko Slovenijo in BiH sklenjena mednarodna pogodba, ki bi predstavljala podlago za preverjanje podatkov o premoženjskem stanju tožnika, niti ni podatkov poskusila pridobiti. S tem je tožena stranka kršila pravila postopka. Tožnik navaja še, da je navedba, da je bil tožniku postavljen zagovornik po uradni dolžnosti, neresnična.

5.Tožena stranka je sodišču predložila upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

K I. točki izreka:

6.Tožba je utemeljena.

7.Do brezplačne pravne pomoči je v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZBPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Materialni položaj prosilca in njegove družine v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZBPP ugotavlja strokovna služba za BPP, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP se, če z mednarodno pogodbo ni določeno drugače, za pridobivanje osebnih podatkov o tujcu za namene iz prvega odstavka tega člena uporabljajo določbe zakona in mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko Slovenijo in urejajo nudenje mednarodne pravne pomoči v sodnih postopkih.

8.Med strankama ni sporno, da je tožnik državljan BiH, da ga je tožena stranka v postopku pozvala, naj predloži podatke o svojem premoženju v BiH iz uradnih evidenc te države, in da tožnik teh podatkov ni predložil. Sporno pa je, ali je tožena stranka ravnala zakonito, ko je na tej podlagi tožnikovo prošnjo za BPP zavrgla.

9.Po presoji sodišča ta odločitev ni pravilna. ZBPP v zgoraj citiranem prvem odstavku 20. člena določa, da je pridobivanje podatkov, potrebnih za ugotavljanje materialnega položaja prosilca, dolžnost strokovne službe za BPP. Prosilci morajo podatke sami predložiti službi za BPP le v primeru, če gre za podatke, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj prosilca in njegove družine (drugi odstavek 20. člena ZBPP). Tudi v primeru, če je prosilec za BPP tujec (kot v obravnavani zadevi), mora podatke o premoženjskem stanju prosilca v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP pridobiti služba za BPP z uporabo institutov mednarodne pravne pomoči v sodnih postopkih. Dolžnost pridobivanja podatkov glede na zgoraj citirane določbe preide na prosilca le v primeru iz drugega odstavka 20. člena ZBPP, torej če gre za podatke, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov.

10.Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi tožena stranka ugotovila, da pristojni organi v BiH ne vodijo zbirk podatkov, ki bi vključevali podatke, potrebne za ugotavljanje premoženjskega stanja prosilcev za BPP. Glede na navedeno tožena stranka v določbah ZBPP ni imela podlage za to, da je opustila pridobivanje podatkov preko mednarodne pravne pomoči in to breme naložila tožniku. Posledično je bila nezakonita tudi njena odločitev, da tožnikovo prošnjo zavrže.

11.Glede na navedeno je tožena stranka kršila pravila postopka, ta kršitev pa je vplivala na odločitev o zadevi. Sodišče je odločitev o odpravi izpodbijanega sklepa in vrnitvi zadeve v ponoven postopek sprejelo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

12.Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ki določa, da lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. Dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa je, da tožnik po pozivu tožene stranke ni predložil potrdil uradnih organov BiH o svojem premoženjskem stanju. To dejstvo ni sporno. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave tudi zato, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom. V takem primeru pa ZUS- daje sodišču v prvi alineji drugega odstavka 59. člena izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave.

K II. točki izreka:

13.Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena v 25. členu ZUS-1. Če sodišče tožbi ugodi, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik; tretji odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, tožnik pa je v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). To znese skupaj z zahtevanim 22 % DDV 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).