Jedro

Iz besednega zapisa prvega odstavka 247. člena OZ sicer izhaja, da je pogodbena kazen lahko dogovorjena le za neizpolnitev obveznosti ali za zamudo z izpolnitvijo, vendar pa se je v sodni praksi in pravni teoriji razvilo stališče, da je dogovor o pogodbeni kazni mogoč tudi za primer izpolnitve z napakami. Hkrati je ob tem zavzeto tudi stališče, da mora biti dogovor o pogodbeni kazni za primer izpolnitve z napako (kar se šteje za zamudo z izpolnitvijo v širšem pomenu besede) izrecno in jasno zapisan.

Pogodbena kazen je bila v predmetni zadevi izrecno in jasno dogovorjena le za primer, da dolžnik ne izroči predmeta najema do 4. 7. 2021 ob 9.00 uri zjutraj (zamuda v ožjem pomenu besede), ne pa tudi za za zamudo z izpolnitvijo v širšem smislu (izpolnitev z napako, kar zajema vprašanja urejenosti, čistosti, izpraznjenosti, uporabljivosti ipd. predmeta najema), kot je v ugovoru utemeljeno uveljavljal dolžnik.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani I. točki izreka in v izpodbijanem delu II. točke izreka, kolikor so upniku v plačilo naloženi dolžnikovi stroški ugovornega postopka, potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: „I. Ugovoru dolžnika z dne 14. 11. 2021, zoper sklep o izvršbi opr. št. I 1994/2021 z dne 4. 11. 2021, se ugodi, predlog za izvršbo zavrne ter sklep o izvršbi razveljavi.

II. Upnik mora dolžniku povrniti 447,98 EUR stroškov ugovornega postopka v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za plačilo do plačila. Višji zahtevek dolžnika za povrnitev stroškov ugovornega postopka se zavrne.“

2. Zoper I. točko in zoper del II. točke izreka sklepa, kolikor so mu v plačilo naloženi dolžnikovi ugovorni stroški, se pravočasno po pooblaščenki pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo sklepa tako, da se ugovor zavrne s stroškovno posledico in sklep o izvršbi ohrani v veljavi, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je na upnikov predlog zoper dolžnika 4. 11. 2021 izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, v obliki notarskega zapisa SV-000/2020 z dne 1. 7. 2020 sklenjene najemne pogodbe, zaradi izterjave terjatve iz naslova pogodbene kazni v višini 22.000,00 EUR (pogodbena kazen od 17. 8. 2021 do 11. 10. 2021 oziroma za 55 dni zamude).

7. Pogodbena kazen je urejena v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ), ki v prvem odstavku 247. člena določa, da se upnik in dolžnik lahko dogovorita, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo. Skladno z 250. členom OZ pa upnik ne more zahtevati pogodbene kazni, če je do neizpolnitve ali zamude prišlo iz vzroka, za katerega dolžnik ne odgovarja.

8. Iz besednega zapisa prvega odstavka 247. člena OZ sicer izhaja, da je pogodbena kazen lahko dogovorjena le za neizpolnitev obveznosti ali za zamudo z izpolnitvijo, vendar pa se je v sodni praksi1 in pravni teoriji2 razvilo stališče, da je dogovor o pogodbeni kazni mogoč tudi za primer izpolnitve z napakami. Hkrati je ob tem zavzeto tudi stališče, da mora biti dogovor o pogodbeni kazni za primer izpolnitve z napako (kar se šteje za zamudo z izpolnitvijo v širšem pomenu besede) izrecno in jasno zapisan.3

9. V predmetni zadevi je pogodbena kazen, ki jo izterjuje upnik, določena v 4. členu najemne pogodbe. Ta v prvem odstavku določa, da bo najemnik predmet najemna uporabljal kot dober gospodar in ga bo po prenehanju najemnega razmerja vrnil upniku v stanju kot ob predaji upoštevajoč normalno rabo stvari, s predmeta najema pa bo odstranil vse svoje premično premoženje ali najeto premično premoženje. V tretjem odstavku 4. člena pogodbe je dogovorjeno, da je najemnik dolžan predmet najema vrniti generalno očiščen in pripravljen na takojšnjo nadaljnjo uporabo v okviru sedanjega namena posameznega objekta, upoštevaje dejstvo, da bo najemnik odstranil vse svoje premično premoženje ali najeto premično premoženje, ki ni last najemodajalca. V drugem odstavku 4. člena najemne pogodbe pa se je najemnik izrecno in nepreklicno zavezal, da bo po izteku najemne pogodbe takoj naslednji dan, to je 4. 7. 2021, ob 9.00 uri zjutraj predmet najema prazen oseb in stvari izročil v posest upniku, pri čemer poseben poziv na primopredajo ni potreben, ob primopredaji pa najemodajalec in najemnik sestavita primopredajni zapisnik. Nadalje je v drugem odstavku tudi dogovorjeno, da _v primeru, da najemnik ne izroči predmeta najema v roku, določenem v tem odstavku, je za vsak dan zamude dolžan plačati pogodbeno kazen v višini 400,00 EUR_, ki se obračuna do dneva dejanske primopredaje.

10. Glede na povzeto dikcijo 4. člena najemne pogodbe višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je bila pogodbena kazen izrecno in jasno dogovorjena le za primer, da dolžnik ne izroči predmeta najema do 4. 7. 2021 ob 9.00 uri zjutraj (zamuda v ožjem pomenu besede), ne pa tudi za za zamudo z izpolnitvijo v širšem smislu (izpolnitev z napako, kar zajema vprašanja urejenosti, čistosti, izpraznjenosti, uporabljivosti ipd. predmeta najema)4, kot je v ugovoru utemeljeno uveljavljal dolžnik. Upnikovi v odgovoru na ugovor in v pritožbi postavljeni zahtevi po širši interpretaciji pogodbene kazni (v smislu, da bi bil dolžnik s pogodbeno kaznijo sankcioniran tudi v primeru, če po prenehanju najemnega razmerja predmeta najema upniku ne bi vrnil v ustreznem stanju kot ob predaji v najem in upoštevajoč normalno rabo stvari, če s predmeta najema ne bi odstranil vsega svojega ali najetega premičnega premoženja ter če predmeta najema ne bi vrnil generalno očiščenega in pripravljenega na takojšnjo nadaljnjo uporabo) glede na jasno in konkretno pogodbeno določilo tako ni mogoče slediti.

11. Po pojasnjenem ima upnik v notarskem zapisu izvršilni naslov le za pogodbeno kazen za primer zamude v ožjem smislu, to je zamude z vračilom predmeta najema na v pogodbi določen časovni trenutek, ne pa tudi za pogodbeno kazen zaradi zamude v širšem pomenu besede, to je zaradi napak oziroma pomanjkljivosti, ki jih ima predmet v tistem trenutku. Sodišču prve stopnje zato dejstev, ki se nanašajo na stanje predmeta najema, generalno čiščenje, pripravljenost za nadaljnjo uporabo in izpraznjenost predmeta najema, ni bilo treba ugotavljati, saj gre za dejstva, ki so za predmetni izvršilni postopek pravno nerelevantna, posledično pa tudi ni bilo treba izvajati v zvezi s temi dejstvi predlaganih dokazov in sklep ni obremenjen s pritožbeno očitano kršitvijo določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

12. Med strankama je nesporno, da je dolžnik predmet najema upniku skušal vrniti 5. 7. 2021 (4. 7. 2021, kot je bil rok vračila dogovorjen v najemni pogodbi, je bila nedelja, zato sta stranki primopredajo dogovorili za 5. 7. 2021). Iz spisa je razvidno, da je upnik prevzem odklonil zaradi napak oziroma pomanjkljivosti na predmetu najema. Ker za tak primer pogodbena kazen ni bila dogovorjena (kot rečeno, je vezana izključno na zamudo roka za vračilo predmeta najema, ne pa na njegovo stanje), upnik do pogodbene kazni zaradi zamude z izpolnitvijo ni upravičen in je dolžnikov ugovor utemeljen, kot je pravilno sklenilo že sodišče prve stopnje.

13. Ker je odločitev o ugoditvi ugovoru pravilna, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu II. točke izreka sklepa pravilno sklenilo tudi, da je upnik dolžan dolžniku povrniti njegove stroške ugovornega postopka (šesti odstavek 38. člena ZIZ in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ki jih je po višini odmerilo skladno z Odvetniško tarifo. Upnik v pritožbi glede tega dela odločitve ne navaja nobenih konkretnih pritožbenih razlogov.

14. Po pojasnjenem je upnikova pritožba neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanih I. točki in delu II. točke izreka, kolikor so upniku v plačilo naloženi dolžnikovi stroški ugovornega postopka, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ). Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v odgovoru ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi pripomogel k rešitvi zadeve (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Prim. VSRS Sodba II Ips 50/2010 z dne 14. 7. 2011, VSRS Sodba II Ips 24/2022 z dne 15. 6. 2022. 2 Glej dr. N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, strani 233 in 234. Tako tudi dr. N. Plavšak in ostali v E-Paket obligacije s komentarjem OZ, komentar k 247. členu, https://www.tax-fin-lex.si. 3 Prim. pritrdilno ločeno mnenje vrhovnega sodnika Tomaža Pavčnika k VSRS Sodbi II Ips 24/2022 z dne 15. 6. 2022, tako tudi dr. N. Plavšak in ostali v E-Paket obligacije s komentarjem OZ, komentar k 247. členu, https://www.tax-fin-lex.si. 4 Prim. VSL Sodba II Cpg 97/2021 z dne 29. 3. 2021.