Jedro

Neupoštevanje 8. člena ZPP bi moglo predstavljati kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, tako kršitev pa je v revizijskem postopku mogoče uveljavljati le, če je bila storjena pred sodiščem druge stopnje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi bila tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 2.494.700 SIT z ustreznimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Po presoji posameznih pritožbenih navedb je odločilo, da je očitek zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja neutemeljen.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, v kateri uveljavlja razloga zmotne uporabe materialnega prava in kršitve pravil postopka. Navedel je, da sodišče pri presoji, ali je poškodbe povzročil toženec, ni upoštevalo izpovedbe priče A. C., da je našel očeta, ko mu je iz ust tekla kri in je bil zatečen, dejstva, da je bil pred tem na dvorišču le toženec, ki ni imel tam kaj iskati, dejstva, da je tožnik o dogodku takoj obvestil policijo, ugotovitev policije v predlogu za uvedbo postopka o prekršku in ugotovitev izvedenca, da je tožnik dejansko dobil udarec v predel spodnje čeljusti in obraza in da je verjetno prišlo tudi do držanja z rokami. Zaradi navedenega sodbi vsebujeta nelogičnosti in kontradiktornosti. Sodišči sta kršili pravila postopka. Napačno je bilo uporabljeno materialno pravo in ugotovljeno dejansko stanje. Sodišči sta napačno presodili dokaze. Tožnik predlaga, naj revizijsko sodišče izpodbijani sodbi razveljavi in tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, naj zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencu, ki nanjo ni odgovoril. Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, s katerim je dopustno izpodbijati pravnomočno sodno odločbo le iz razlogov, navedenih v zakonu. Tako je v revizijskem postopku mogoče uveljavljati bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Uradni list RS, št. 73/07 - UPB3 in 45/08) le, če je bila storjena pred sodiščem druge stopnje (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). V skladu s tretjim odstavkom 370. člena ZPP je ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Revizijsko sodišče pa po uradni dolžnosti preizkusi, ali je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo (371. člen ZPP).

Izhajajoč iz ugotovitve, da ni bil toženec tisti, ki je tožnika poškodoval, je odločitev nižjih sodišč o neutemeljenosti odškodninskega zahtevka materialnopravno pravilna. Ponovne presoje o obstoju tega dejstva, ki je bilo ključno za odločitev, pa z danimi revizijskimi navedbami in ob upoštevanju vsebine pritožbe tožnik ne more doseči. Upoštevaje zgoraj opisano omejitev revizijske presoje ocena dokazov in ugotovljeno dejansko stanje sama po sebi ne moreta biti predmet revizijskega preizkusa. Revizijsko sodišče pa more preveriti, ali je bilo dejansko stanje ugotovljeno v skladu s pravili, ki jih določa ZPP. V okviru obravnavane zadeve velja izpostaviti pravila za presojo dokazov, določena v 8. členu ZPP, in pravila o dokaznem standardu ter s tem povezano porazdelitev dokaznega tveganja.(1) Z veliko mero naklonjenosti bi bilo na podlagi revizijskih navedb mogoče sklepati, da tožnik zatrjuje kršitev metodološkega napotka iz 8. člena ZPP, ki sodišču nalaga vestno in skrbno presojo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj. Tega pa ni mogoče reči za pritožbo, v kateri je tožnik uveljavljal, da "je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje in v posledici napačno uporabilo materialno pravo ter kršilo določila postopka". Ker je bila pritožba vložena iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ni mogoče reči, da bi bilo treba izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje preizkusiti z vidika kršitve 8. člena ZPP. Neupoštevanje 8. člena ZPP bi moglo predstavljati kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, tako kršitev pa je v revizijskem postopku mogoče uveljavljati le, če je bila storjena pred sodiščem druge stopnje. Zato revizijsko sodišče ne more preizkusiti izpodbijane sodbe niti z opisanega vidika.

Po navedenem je bilo treba revizijo kot neutemeljeno zavrniti (378. člen ZPP).

Odločba o reviziji vključuje zavrnitev predloga tožeče stranke za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. II Ips 674/2003.