Jedro

Poleg formalne pravilnosti zapisnika se za veljavnost sklepa o višjem vplačilu v rezervni sklad zahteva tudi izpolnjenost zakonsko predpisanih predpostavk. Višji prispevek se lahko določi zgolj v povezavi z načrtom vzdrževanja. Ta je bil veljavno sprejet. Etažni lastniki so glasovali o vsakem predlaganem vzdrževalnem delu posebej, posamezni sklepi so bili sprejeti z zadostno večino in v njih je bil določen način financiranja (plačilo iz sredstev rezervnega sklada stavbe). Pred glasovanjem je bil za večino del predstavljen okvirni strošek.

Sredstva rezervnega sklada niso namenjena zgolj poravnavi stroškov vzdrževanja, ki so predvideni v sprejetem načrtu vzdrževanja, temveč tudi drugih (dodatnih) del, vezanih na učinkovitejšo rabo energije, plačilu izboljšav, nujnih vzdrževalnih del, odplačevanju v te namene najetih posojil in zalaganju stroškov izterjave plačil v rezervni sklad.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje (točka II in III izreka) potrdi.

II. Tožena stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**Odločitev sodišča prve stopnje**

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožnice A. A. (I. točka izreka). Odločilo je, da je toženka tožnikom dolžna v roku 8 dni na račun rezervnega sklada večstanovanjske stavbe ..., plačati 201,45 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Naložilo ji je, da tožnikom v roku 8 dni povrne pravdne stroške v višini 101,82 EUR in pripadajoče zakonske zamudne obresti (III. točka izreka).

**Pritožba**

2. Zoper II. in III. točko odločbe sodišča prve stopnje je toženka vložila pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Višjemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Podredno predlaga razveljavitev sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

Vztraja, da načrt vzdrževanja za leto 2019-2024 na zboru lastnikov dne 17. 12. 2019 ni bil veljavno sprejet, posledično je neveljaven tudi sklep o višjem vplačilu v rezervni sklad. Poudarja, da mora skladno z 38. členom Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) zapisnik vsebovati podatke o kraju in času zbora ter seznam navzočih etažih lastnikov s podpisi. Tožniki tega niso predložili, sodišče prve stopnje pa je odgovornost za pravilno sestavo zapisnika preložilo na toženko kot eno od overiteljic zapisnika. Sámo je ocenilo vzdrževalna dela za obdobje 2019-2024 na 40.000 EUR, česar tožniki sploh niso trdili. V sklepu zneski za posamezna dela niso navedeni. Načrt vzdrževanja ni bil pripravljen v skladu s predpisi, niti ni bil ovrednoten v skupnem znesku potrebnih sredstev, prav tako ni bila določena dinamika izvajanja po letih. V zvezi s tem se pritožba sklicuje na sodbe VSL I Cp 1778/2019, II Cp 1721/2014 in I Cp 3431/2015. Stališče prvostopenjskega sodišča o gospodarnosti zvišanega vplačila ni utemeljena, saj gre za kopičenje ogromnih finančnih sredstev na računu pod kontrolo upravnika. Zbrana sredstva so presegala ocenjeno vrednost načrtovnanih del. Nezakoniti sklepi niso obvezujoči. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do toženkinih navedb v zvezi z opravljenimi rekonstrukcijskimi deli, na katerih bi temeljil nižji obvezni prispevek v rezervni sklad. Neposredno je kršilo predpis v prid tožnikom z razlago, da ni potrebno enkrat letno ugotavljati starosti nepremičnine, ker so za leta vnaprej povečali vplačila. Nazadnje pritožba poudarja pomen doslednega spoštovanja predpisov s področja dela upravnika.

3. Tožniki na vročeno pritožbo niso odgovorili.

**Presoja utemeljenosti pritožbe**

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR (prvi odstavek 443. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V skladu s petim odstavkom 458. člena ZPP je o pritožbi odločala sodnica posameznica. Sodba sodišča prve stopnje se v takšnih sporih lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni dopusten pritožbeni razlog, posledično je pritožbeno sodišče pri odločanju vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Sodbe tudi ni mogoče izpodbijati zaradi relativnih postopkovnih kršitev po prvem odstavku 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje se bo opredelilo zgolj do pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

6. Pravno podlago za vplačevanje prispevka v rezervni sklad določajo Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ), SZ-1 in Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka (v nadaljevanju Pravilnik). Če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, morajo etažni lastniki ustanoviti rezervni sklad za kritje bodočih stroškov rednega upravljanja. Sredstva rezervnega sklada so skupno premoženje etažnih lastnikov in jih vodi upravnik ločeno na posebnem računu. Merila za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižjo vrednost prispevka določi podzakonski predpis. Sredstva rezervnega sklada je mogoče uporabiti samo za poravnavo stroškov vzdrževanja in potrebnih izboljšav ter za odplačevanje v te namene najetih posojil (119. člen SPZ).

7. Pravilnik v 7. členu določa najnižjo vrednost prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad - glede na površino posameznega dela v etažni lastnini, starost nepremičnine, na kateri je vzpostavljena etažna lastnina, in glede na morebitno rekonstrukcijo nepremičnine. Skladno z 41. členom SZ-1 lahko etažni lastniki v načrtu vzdrževanja določijo višji znesek mesečnega vplačila v rezervni sklad, kot je določen s Pravilnikom, glede na ocenjeno vrednost vzdrževalnih del in načrt vzdrževanja. Načrt vzdrževanja se sprejme za časovno obdobje najmanj enega in največ petih let, pripravi ga upravnik. V njem se določijo vzdrževalna dela, ki se bodo opravila, ter način zagotavljanja denarnih sredstev z vplačili v rezervni sklad. Odločanje o načrtu vzdrževanja se šteje za posel rednega upravljanja (26. člen SZ-1).

8. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da sta bila sporni načrt vzdrževanja in sklep o zvišanju mesečnega vplačila v rezervni sklep veljavno sprejeta.

9. Pritožbeno sodišče se strinja, da mora biti zbor lastnikov izveden v skladu z določbami SZ-1 in Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb, kar vključuje tudi v skladu s predpisi popolno sestavljen zapisnik. V nasprotnem primeru ni mogoče govoriti o tem, da so bili na zboru lastnikov sklepi veljavno in zavezujoče sprejeti. Vendar iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in priloženih listin (zapisnika) izhaja, da je bil zapisnik zbora lastnikov dne 17. 12. 2019 popolno sestavljen. Za sklep o povišanemu prispevku je glasovala zadostna večina, in sicer 64,668 % etažnih lastnikov po solastniških deležih (od 68,402 % prisotnih). V njem je navedeno, da je lista prisotnost s podpisi etažnih lastnikov oziroma njihovih pooblaščencev sestavni del izvirnika zapisnika, ki ga hrani upravnik. Zapisnik sta podpisala dva overitelja, med njima tudi toženka. Sodišče prve stopnje je v zvezi s sklepčnostjo zbora in pravilnostjo zapisnika ustrezno razporedilo trditveno in dokazno breme, saj toženka zatrjevanim dejstvom tožnikov o deležu glasov in pravilnosti glasovanja ni nasprotovala. Zgolj pavšalno je navajala, da sklepi niso bili veljavno sprejeti oziroma da podpisov etažnih lastnikov ni videla. Ker sklepčnost zbora in delež prejetih glasov za posamezne sklepe nista bila nikoli sporna, ni bilo potrebno, da bi tožniki priložili seznam vseh prisotnih etažnih lastnikov z njihovimi deleži na glasovanju. Kot je pravilno navedlo prvostopenjsko sodišče, se je ob ustreznih trditvah tožnikov in priloženem zapisniku, ki potrjuje njihove trditve, trditveno in dokazno breme prevalilo na toženko. Zapisnik tako vsebuje vse obvezne sestavine, ki jih zahteva 38. člen SZ-1 (podatke o kraju in času zbora, seznam navzočih etažnih lastnikov s podpisi, predloge sklepov, o katerih se je na zboru glasovalo, in rezultate glasovanja).

10. Poleg formalne pravilnosti zapisnika se za veljavnost sklepa o višjem vplačilu v rezervni sklad zahteva tudi izpolnjenost zakonsko predpisanih predpostavk. Kot izhaja iz zgoraj povzetih predpisov, se lahko višji prispevek določi zgolj v povezavi z načrtom vzdrževanja. Ta je bil veljavno sprejet. Etažni lastniki so glasovali o vsakem predlaganem vzdrževalnem delu posebej, posamezni sklepi so bili sprejeti z zadostno večino in v njih je bil določen način financiranja (plačilo iz sredstev rezervnega sklada stavbe). Pred glasovanjem je bil za večino del predstavljen okvirni strošek. Pravilnik res predvideva vsebinsko oziroma vrednostno povezanost načrta vzdrževalnih del in sklepa o višjem vplačilu v rezervni sklad, vendar to ne pomeni, da se lahko sodišče postavi v vlogo ocenjevalca smotrnosti takšne odločitve. Z odločanjem o vplačilu v rezervni sklad etažni lastniki izvršujejo svojo lastninsko pravico in se jim pri tem ne sme nesorazmerno omejevati avtonomije volje. Pred odločanjem o načrtu vzdrževalnih del in višini prispevka v rezervni sklad so bili lastniki na zboru seznanjeni o stanju (zbranih sredstvih) rezervnega sklada. Ocena stroška del je zgolj ocena in ne more imeti takšnega pomena, kot si predstavlja toženka. Citirani predpisi (SPZ, SZ-1, Pravilnik) višjega prispevka ne pogojujejo z nezadostnostjo zbranih sredstev glede na ocenjeno vrednost načrtovanih vzdrževalnih del. Sredstva rezervnega sklada namreč niso namenjena zgolj poravnavi stroškov vzdrževanja, ki so predvideni v sprejetem načrtu vzdrževanja, temveč tudi drugih (dodatnih) del, vezanih na učinkovitejšo rabo energije, plačilu izboljšav, nujnih vzdrževalnih del, odplačevanju v te namene najetih posojil in zalaganju stroškov izterjave plačil v rezervni sklad (prvi odstavek 44. člena SZ-1). Ostali načrti ali tabele v zvezi z vzdrževanjem stavbe za odločitev niso pomembni, saj je bil podlaga za sklep o višjem prispevku v rezervni sklad (lahko zgolj) vzdrževalni načrt, sprejet na zboru lastnikov in kot izhaja iz zapisnika z dne 17. 12. 2019. Do načrtov ali tabel, pripravljenih kasneje (po zboru lastnikov 17. 12. 2019), se zato sodišču prve stopnje ni bilo treba opredeljevati. Iz istega razloga ni pomembno, kaj se je dogajalo na kasnejših zborih lastnikov oziroma ali so bili na teh morebitni sklepi veljavno sprejeti.

11. Res je, da je treba določbe o zvišanju prispevka v rezervni sklad razlagati ozko in da zgolj sklep etažnih lastnikov o povišanju vplačil v rezervni sklad ne zadostuje. Vendar v obravnavanem primeru ne gre za tak primer, saj je bil sklep, kot pojasnjeno, pravilno sprejet v povezavi z načrtom vzdrževalnih del. Zadeva VSL I Cp 1778/2019, na katero se sklicuje pritožba, ni primerljiva, saj tam iz zapisnikov sploh ni bilo razvidno, da bi stanovalci o načrtu vzdrževanja glasovali. Enako velja za zadevo VSL II Cp 1721/2014. Ne drži, da tožniki niso podali trditvene podlage o vsebini načrta vzdrževanja. V prvi pripravljalni vlogi se namreč v odgovoru na toženkine navedbe glede opisa del sklicujejo na točno določene točke zapisnika.

12. Ker je bil veljavno sprejet sklep o višjem vplačilu v rezervni sklad, so pritožbene navedbe o starosti nepremičnine in njenemu ugotavljanju nepomembne. Pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da že iz toženkinih navedb (opisa izvedenih del) ne izhaja, da bi bila opravljena dela rekonstrukcijska dela po 5. členu Pravilnika. Starost nepremičnine se sicer glede na tretji odstavek 4. člena Pravilnika ugotavlja (zgolj) pri izračunu minimalnega prispevka.

13. Nazadnje so neutemeljeni pritožbeni ugovori v zvezi z vplačilom najemnin shramb in hišniškega stanovanja v rezervni sklad. Na istem zboru (dne 17. 12. 2019) so lastniki s sklepom št. 3 odločili, da se najemnine prenakažejo v rezervni sklad stavbe. Ob tem niso odločili, da bi se te vštele v prispevek posameznega etažnega lastnika.

14. Toženka je tako dolžna v rezervni sklad vplačevati prispevek v višini, ki je bila določena s sklepom na zboru lastnikov. Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti (prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika). Obveznost vplačila v rezervni sklad zapade v plačilo vsak mesec, toženka je zaradi zamude dolžna plačati tudi obresti. Teh ne dolguje upravniku, temveč etažnim lastnikom (v rezervni sklad sam).

**Sklepno**

15. Glede na navedeno je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožbene navedbe pa neutemeljene. Prvostopenjsko sodišče se je opredelilo do vseh pravno pomembnih dejstev oziroma navedb strank. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

**Pritožbeni stroški**

16. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).