Jedro

Tožena stranka ni dokazala, da bi sklenitelj zavarovanja prejel zavarovalne pogoje ZAO+51a/04, ki izključujejo kritje za škodo v zvezi z nategom vratnih mišic. V taki situaciji je stališče sodišča prve stopnje, da bi to pomenilo, da ni bila sklenjena veljavna zavarovalna pogodba, napačno. Ker je po določbi 925. člena OZ zavarovalna pogodba sklenjena, ko pogodbenika podpišeta zavarovalno polico ali potrdilo o kritju, ni dvoma, da je bila pogodba veljavno sklenjena. Neskrbnost tožene stranke, ki sklenitelju ni predložila ustreznih splošnih pogojev, oziroma na polici ni zapisala, kateri konkretni pogoji veljajo, ne more biti v škodo tožeči stranki.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba r a z v e l j a v i , zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Kopru zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 4.000 EUR iz naslova zavarovalnine po zavarovalni pogodbi za AP plus zavarovanje. V času sklenitve pogodbe so namreč veljali zavarovalni pogoji ZAO+51a/04, po katerih nateg vratnih mišic, ki ga je utrpela tožnica, ni bil vključen v zavarovalno kritje. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 35,68 EUR.

Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni, tako da zahtevku ugodi. Priglaša tudi stroške postopka. Zavarovanje je bilo sklenjeno na s strani tožene stranke vnaprej natisnjenem obrazcu pod zavarovalnimi pogoji ZAO+51. Zavarovalec in tožnica sta bila prepričana, da je bilo zavarovanje sklenjeno pod enakimi pogoji kot prejšnja, to je brez izključitve tistih nategov vratne hrbtenice, pri katerih ni dokazan premik med vretenci za več kot 3 mm. Med strankami ni spora, da vsi prejšnji zavarovalni pogoji take izključitve niso vsebovali. Tožena stranka ob začetku obravnavanja ni vedela, pod kakšnimi pogoji je sklenila zavarovanje. O tem sodba nima razlogov in je ni mogoče preizkusiti. Sodišče je zavrnilo vse dokaze v smeri zaslišanja tožnice in zavarovatelja o tem, kakšni zavarovalni pogoji so bili izročeni. Tako ravnanje je nezakonito in je imelo za posledico zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Ker je bilo določilo zavarovalne pogodbe celo za toženo stranko nejasno (trdi, da zavarovalni pogoji ZAO+51 ne obstajajo), bi moralo sodišče uporabiti 83. člen Obligacijskega zakonika (OZ). Nejasno določbo bi moralo razlagati tako, da je bilo zavarovanje sklenjeno pod pogoji, ki so v korist tožnice. Zavarovanje zagotovo ni bilo sklenjeno pod pogoji ZAO+51a/04, ti pogoji niti niso navedeni na zavarovalni polici. Sodišče ni uporabilo določbe 121. člena OZ, po katerih lahko sodišče zavrne uporabo tistih določil splošnih pogojev, po katerih stranka izgubi pravico iz pogodb. Ob pravnem naziranju sodišča lahko zavarovalnica v pogodbi navede karkoli, v konkretnem primeru celo splošne pogoje, ki ne obstajajo in jih zato evidentno ni mogla izročiti stranki. Ko pa nastopi zavarovalni primer trdi, da so veljali tisti pogoji, ki so za stranko najbolj neugodni, pa čeprav teh pogojev na polici ni navedla in stranka s podpisom tudi ni potrdila njihovega prejema. Toženka svojih trditev, da so veljali zavarovalni pogoji ZAO+51a/04, ni z ničemer dokazala. Določbe OZ so zato jasne, veljati bi morali tisti pogoji, ki tožnici ob izkazanem zavarovalnem primeru ne jemljejo pravic.

Napadena sodba zaključuje, da je tožnica utrpela nateg vratnih mišic in da je zavarovalno kritje izključeno, kar pa ne drži. Nateg vratnih mišic je poškodba, sodišče pa ni izvajalo dokazov o tem, kolikšen naj bi bil razmak med vretenci (iz zavarovanja po ZAO+51a/04 namreč niso bili izključeni tisti nategi vratnih mišic, pri katerih je medicinsko ugotovljena poškodba hrbteničnega skeleta ali s funkcionalnim slikanjem dokazan premik med vretenci za več kot 3 mm). S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka, saj ni obrazložilo, zakaj tožnica kljub poškodbi ni bila upravičena do zavarovalne vsote.

Pritožba je utemeljena.

Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je lastnik avtomobila, ki ga je ob nezgodi vozila tožnica, sklenil zavarovalno pogodbo za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb po veljavnih pogojih ZAO+51. Zavarovatelj je podpisal zavarovalno polico, ki jo je sodišče izvedlo kot dokaz. Določena je bila zavarovalna vsota 12.000.000,00 SIT, zavarovatelj pa s podpisom police potrjuje prejem zavarovalnih pogojev za sklenjena zavarovanja, za konkretno zavarovanje so to pogoji ZAO+51. Ni sporno, da pogoji s takim nazivom ne obstajajo. Tožena stranka je zahtevku ugovarjala, ker naj bi škoda zaradi poškodbe, ki jo je utrpela tožnica (nateg vratnih mišic) po v letu sklenitve zavarovalne pogodbe veljavnih pogojih ZAO+51a/04, ne bila krita po izrecni določbi 6. odstavka 2. člena Zavarovalnih pogojev ZAO+51a/04. Tožnica je trdila, da takih zavarovalnih pogojev ni nikoli prejela (niti ona niti zavarovatelj) in da na splošnih pogojih, s katerimi je bila seznanjena (v dokaz je predložila zavarovalne pogoje ZAO+51/95), škoda zaradi natega vratnih mišic ni bila izključena.

Določeni zavarovalni pogoji veljajo, če je bil sklenitelj zavarovanja seznanjen z njimi in jih je prejel. Da je sklenitelj zavarovanja v obravnavani zadevi prejel zavarovalne pogoje ZAO+51a/04, je dokazno breme tožene stranke. Iz podpisane police to dejstvo ne izhaja. Tožena stranka v zvezi s trditvami, da so bili sklenitelju zavarovanja izročeni zavarovalni pogoji ZAO+51a/04, ni predlagala nobenega dokaza. Zato je treba šteti, da tožena stranka ni dokazala, da bi sklenitelj zavarovanja prejel zavarovalne pogoje ZAO+51a/04, ki izključujejo kritje za škodo v zvezi z nategom vratnih mišic. V taki situaciji pa je stališče sodišča prve stopnje, da bi to pomenilo, da ni bila sklenjena veljavna zavarovalna pogodba, napačno. Sklenitelj zavarovanja in tožena stranka sta s podpisom na polici potrdila sklenitev zavarovalne pogodbe, sklenitelj je svojo obveznost po pogodbi očitno izpolnil (to dejstvo ni sporno). Ker je po določbi 925. člena Obligacijskega zakonika (OZ) zavarovalna pogodba sklenjena, ko pogodbenika podpišeta zavarovalno polico ali potrdilo o kritju, ni dvoma, da je bila pogodba veljavno sklenjena. Neskrbnost tožene stranke, ki sklenitelju ni predložila ustreznih splošnih pogojev, oziroma na polici ni zapisala, kateri konkretni pogoji veljajo, ne more biti v škodo tožeči stranki. Drugačna odločitev bi bila v nasprotju s splošnim načelom vestnosti in poštenja v obligacijskih razmerjih. Ker pogodba velja, bi morala tožena stranka dokazati, da je iz zavarovalnih rizikov izključena škoda zaradi natega vratne mišice. To ji ni uspelo, saj je bilo že zgoraj ugotovljeno, da ni dokazala, da je zavarovatelju izročila splošne zavarovalne pogoje ZAO+51a/04 ali kakšne druge zavarovalne pogoje, v katerih bi bila škoda, ki jo je utrpela tožnica, izključena. Zato je tožnica upravičena do odškodnine po zavarovalni pogodbi. Zaradi napačnega materialnopravnega stališča sodišče prve stopnje dejstev v zvezi z višino škode sploh ni ugotavljalo. Imenovati je namreč treba izvedenca, ki mora izdelati izvedeniško mnenje, ter zaslišati tožnika. Ker ne gre le za dopolnitev postopka, ampak dokazni postopek o utemeljenosti zahtevka po višini sploh še ni bil izveden, je glede na opisane okoliščine pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (zadnji stavek 355. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Napotki za postopanje so vsebovani že v gornji obrazložitvi.

Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP.