Jedro

Zatrjevano podobno dejansko stanje v neki drugi pravdi še ne izkazuje upravičene koristi po drugem odstavku 150. člena ZPP.

Na pritožnici je bilo breme, da že v predlogu navede in tudi verjetno izkaže, pri uresničevanju katerih pravic ali koristi, ki jih uveljavlja v tožbi zoper toženko, bi ji podatki, ki bi jih pridobila z vpogledom v spis, pomagali.

Utemeljevanje predloga za pregled in prepis spisa na javnem interesu ni utemeljeno.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog A., d. o. o., za pregled in prepis spisa Okrožnega sodišča v Ljubljani IV Pg 1144/2021.

2.Zoper navedeni sklep se A., d. o. o., pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Višjemu sodišču predlaga, da ga spremeni tako, da njenemu predlogu za pregled in prepis spisa ugodi. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo višjemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Priglaša tudi pritožbene stroške.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je A., d. o. o., podala predlog za pregled in prepis spisa IV Pg 1144/2021, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani med tožnico B., d. o. o., in toženko C., d. d. V predlogu je navedla, da se pred navedenim sodiščem vodi tudi spis IV Pg 57/2021, v katerem se obravnava njena tožba zoper C., d. d. Predlog utemeljuje na pričakovanju, da bo v spisu IV Pg 1144/2021 našla dokumente in informacije, ki bi pomembno pripomogli k utemeljevanju njene tožbe, saj se v obeh navedenih pravdah toženki C., d. d., očitajo kršitve regulatornih odločb Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) in zloraba prevladujočega položaja na trgu elektronskih komunikacijskih storitev.

6.Oseba, ki prosi za pregled in prepis spisa, pa ni stranka postopka, mora izkazati, da ima za to upravičeno korist (drugi odstavek 150. člena ZPP).

7.Višje sodišče se strinja s pritožnico, da je pravica drugih oseb do pregleda in prepisa spisa izraz načela javnosti sojenja, ki je ustavno zajamčena kategorija (24. člen Ustave Republike Slovenije). Pri odločanju o tej pravici se namreč uresničuje načelo splošne javnosti v pravdnem postopku, saj sodišče ne odloča o pravici katere od pravdnih strank.¹ Pritožnica tudi pravilno navaja, da je predpostavka za pregled in prepis spisa po drugem odstavku 150. člena ZPP upravičena korist, kar pomeni, da mora predlagatelj (s stopnjo verjetnosti) izkazati, da bi pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis.²

8.Upoštevajoč navedeno izhodišče pa višje sodišče izpostavlja, da mora sodišče upravičeno korist na strani predlagatelja ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej. Sodna praksa je enotna o tem, da mora oseba, ki prosi za pregled spisa, že v predlogu navesti in utemeljiti dejstva in okoliščine, ki izkazujejo njen upravičen interes in ta dejstva in okoliščine tudi izkazati z ustreznimi dokazi.³ Višje sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da pritožnica temu bremenu ni zadostila.

9.Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da zatrjevano podobno dejansko stanje v neki drugi pravdi še ne izkazuje upravičene koristi po drugem odstavku 150. člena ZPP.⁴ Navedbe o postopku med pritožnico in toženko same po sebi ne pomenijo obrazložitve upravičene koristi, saj gre zgolj za zatrjevanje dejstva, da teče določen postopek.⁵ Zato pritožnica s ponavljanjem navedb iz predloga o tem, da med njo in toženko pred naslovnim sodiščem teče pravda IV Pg 57/2021 z enako dejansko in pravno problematiko kot pravda IV Pg 1144/2021, ne more uspeti.

10.Pritožnica sodišču prve stopnje očita, da je presojo upravičenega interesa opravilo preozko in formalistično. Na ta način naj bi ji odvzelo možnost, da se celovito seznani z dejstvi, ki se tičejo iste toženke in njenega obrambnega pristopa v pravdi IV Pg 1144/2021, ter razvije učinkovito dokazno strategijo, saj bi z vpogledom v naveden spis identificirala listine, analize in (morebitna) izvedenska mnenja o toženkinem načinu oblikovanja cen.

11.S tem očitkom pritožnica ne more biti uspešna, saj se ne sooči z bistveno ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da ni izkazala, pri uresničevanju katerih pravic ali koristi, ki jih uveljavlja v tožbi zoper toženko, bi ji podatki, ki bi jih pridobila z vpogledom v spis, pomagali. Zgolj posplošeno zatrjevanje, da bi pridobljeni podatki pomembno pripomogli k utemeljevanju tožbenega zahtevka oziroma potrdili sistematično in nezakonito poslovanje toženke pri spoštovanju regulacijskih pravil in konkurenčnega prava, ne zadošča. Na pritožnici je bilo breme, da že v predlogu navede in tudi verjetno izkaže, zakaj bi bila vsebina podatkov o obrambnem pristopu toženke v pravdi IV Pg 1144/2021, pomembna za varstvo njenega pravnega položaja oziroma bi ji omogočila učinkovito sodno varstvo v pravdi IV Pg 57/2021, ki jo je sama sprožila zoper toženko. Da je takšnemu trditvenemu in dokaznemu bremenu v predlogu zadostila, v pritožbi ne trdi. S tem, ko ponovi navedbe o tem, da želi pridobiti dokumente in informacije, ki bi potrdili, da toženka v obeh pravdah nastopa z isto ali vsaj primerljivo strategijo oziroma uporablja enak obrambni pristop pri utemeljevanju svojih cen, pa ne more uspeti. Navedba želenih podatkov namreč še ne izkazuje, da ima za pregled in prepis spisa upravičeno koristi. Ob navedenem tudi ni mogoče spregledati, da pritožnica ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da v predlogu ni izkazala, da bi se v spisu IV Pg 1144/2021 podatki, ki bi bil relevantni za njen tožbeni zahtevek, sploh nahajali.

12.Pri presoji upravičenega interesa v konkretnem primeru nadalje ni mogoče mimo ugotovitve sodišča prve stopnje, da želi pritožnica dostop do podatkov dveh konkurenčnih subjektov na trgu, kar bi lahko pomenilo tudi seznanitev s podatki, ki je ne zadevajo oziroma pridobitev neupravičene prednosti. Dejstvo, da v obeh pravdah nastopajo operaterji, ki so si na trgu elektronskih telekomunikacijskih storitev konkurenti, je zagotovo okoliščina, ki zahteva pozornost in terja, da je upravičena korist v predlogu za pregled in prepis spisa določno in konkretno obrazložena ter verjetno izkazana. Ker je pritožnica strokovnjak, ki pozna zakonitosti delovanja operaterjev na trgu elektronskih komunikacijskih storitev, ker v predlogu povzema vsebino odločb, ki jih je izdala AKOS, in v povezavi z njimi toženki očita vrsto kršitev, ker je zoper toženko že vložila odškodninsko tožbo, v kateri je morala podati navedbe in dokaze o njeni odgovornosti, po presoji višjega sodišča nedvomno razpolaga z informacijami, ki ji omogočajo bolj določno opredelitev tako podatkov, ki jih želi pridobiti z vpogledom v spis, kot koristi, ki bi jo imela od njihove pridobitve pri uresničevanju pravic ali pravnih koristi v pravdi, ki jo je sprožila zoper toženko. Kljub temu je v svojem predlogu ostala na ravni splošnega stališča, ki ga v pritožbi ponavlja, in sicer, da njen upravičen interes izhaja iz dejstva, da je v lastni pravdi dolžna dokazati nezakonito ravnanje toženke in obseg škode, ki jo zaradi tega ravnanja trpi. Upoštevajoč vsebino predloga je zato sodišče prve stopnje pravilno ocenilo koristi pritožnice v primerjavi s koristmi obeh v pravdi udeleženih strank in dalo prednost koristim slednjih dveh. Čeprav je pritožnica tista, ki opozarja, da okoliščina, da postopek poteka med konkurenti, zahteva tehtanje posega v varovane interese ob upoštevanju namena, za katerega se vpogled zahteva, ter razpoložljivih alternativnih ukrepov za varovanje občutljivih podatkov, pa višje sodišče ugotavlja, da vsebina njenega predloga takšne presoje z vidika varstva konkurenčno občutljivih podatkov ne omogoča.

13.Pritožnica nadalje vztraja pri stališču, da dopustitev vpogleda v spis ni pomembna le za njo, ampak tudi za širšo tržno in javno sfero. Ponavlja opozorilo na širše posledice in pomen pravočasne razjasnitve vprašanj, ki se pojavljajo ob tržnem ravnanju operaterja s pomembno tržno močjo (toženke), s čimer se povezuje javni interes po zagotavljanju najvišje stopnje konkurence med operaterji in varstvu potrošnikov kot končnih uporabnikov storitev.

14.Utemeljevanje predloga za pregled in prepis spisa na javnem interesu ni utemeljeno. Kot že navedeno, je predlagatelj tisti, ki mora izkazati, da ima upravičen interes. Institut pregleda in prepisa spisa je namenjen uresničevanju pravic ali pravnih koristi oziroma izpolnitvi neke obveznosti predlagatelja. Ker torej ne gre za varovanje javnega interesa, pritožnica ne more uspeti z navedbami, da je v širšem, javnem interesu, da se ugodi njenemu predlogu za pregled in prepis spisa. Namen civilnega pravdnega postopka je varstvo zasebnega, individualnega interesa, da se razreši civilni spor o premoženjskem, osebnem ali družinskem razmerju oziroma o sporni pravici med strankami pravde. Civilni pravdni postopek ima izrazito individualistično naravo in primarno varuje individualne interese pravdnih strank.⁶ Takšen interes v svoji pravdi zasleduje tudi pritožnica. Tako s ciljem uspeha oziroma učinkovite uveljavitve pravic v njej svoj predlog utemeljuje z navedbami, da bi pregled in prepis spisa pomembno pripomogel k utemeljevanju njene tožbe.

15.Višje sodišče se je ob presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa opredelilo do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za odločitev o pritožbah (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, višje sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

16.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži, ker so sestavni del pravdnih stroškov, o katerih bo sodišče prve stopnje odločilo s končno odločbo o tožbenem zahtevku (četrti odstavek 163. člena ZPP).

-------------------------------

1VSRS sklep I Cpg 1/2011 z dne 18. 4. 2011.

2VSRS sklep I Up 450/2009 z dne 7. 7. 2010, VSL sklepi II Cp 2161/2020 z dne 14. 1. 2021, II Cp 915/2021 z dne 5. 7. 2021 in I Cpg 581/2023 z dne 27. 12. 2023.

3VSRS sklepa I Up 450/2009 z dne 7. 7. 2010 in I Up 281/2024 z dne 8. 1. 2025.

4VSL sklep I Cp 1623/2016 z dne 22. 8. 2016.

5VSL sklep I Cp 2929/2015 z dne 17. 12. 2015.

6Ude L. v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, komentar k 1. in 2. členu, str. 26 – 29.