Jedro

Določbe ZFPPIPP o prisilni poravnavi se za postopek poenostavljene prisilne poravnave smiselno uporabljajo tako, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev. Predlog za začetek prisilne poravnave mora vsebovati tudi načrt finančnega prestrukturiranja, ta pa mora vsebovati predlog prisilne poravnave, ki mora vsebovati tudi opis in skupni znesek prednostnih terjatev in skupni znesek zavarovanih terjatev ter navedbo, da za imetnike prednostnih in zavarovanih terjatev prisilna poravnava, če bo potrjena, ne bo učinkovala. Dolžnik je z navedbo upnikove terjatve v predlogu za začetek prisilne poravnave le izpolnil zakonsko obveznost glede vsebine predloga, ni pa s tem dosegel učinkovanja prisilne poravnave na upnikovo zavarovano terjatev.

Če je za uspešno finančno prestrukturiranje treba prestrukturirati tudi zavarovane terjatve, mora načrt finančnega prestrukturiranja vsebovati tudi opozorilo, da je soglasje imetnikov teh zavarovanih terjatev za njihovo prestrukturiranje nujen pogoj uspešnega finančnega prestrukturiranja. Navedbo s takšno vsebino je dolžnik v predlogu sicer podal, vendar pa upnik soglasja, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje tudi zanj, ni podal. Zgolj morebitno dogovarjanje z upniki pa v takem primeru ne zadostuje za učinkovanje poenostavljene prisilne poravnave na upnikovo terjatev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršilni postopek glede dolžnika P. d.o.o. nadaljuje.

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje prvi dolžnik zaradi vseh pritožbenih razlogov ter predlaga spremembo sklepa. Navaja, da sodišče ni upoštevalo vseh določb ZFPPIPP. Terjatev je namreč navedena v predlogu za uvedbo poenostavljene prisilne poravnave in je izpostavljena kot ena izmed več terjatev, ki so tudi na seznamu med ločitvenimi pravicami. V predlogu je izpostavljeno, da je uspešnost izvedbe odvisna od sodelovanja ločitvenih upnikov. Ker je predlog prisilne poravnave in rezultat poplačila grajen na dogovoru z ločitvenimi upniki, je to treba v sodnih postopkih upoštevati. Dolžnik je v dogovorih z upniki in meni, da je treba šteti, da prisilna poravnava učinkuje tudi na terjatev upnika v tem postopku. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Skladno s četrtim odstavkom 221.b člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) se 212. do 218. člen tega zakona smiselno uporabljajo tako, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena tega zakona.

6. Dolžnik v danem primeru niti ne prereka ugotovitve sodišča, da terjatev, ki se v tem postopku izterjuje, ni vsebovana v posodobljenem seznamu terjatev. Meni, da prisilna poravnava na terjatev učinkuje zato, ker je navedena v predlogu za uvedbo prisilne poravnave oziroma načrtu finančnega prestrukturiranja, vendar tej navedbi ni mogoče slediti. Prvi odstavek 221.d člena ZFPPIPP v zvezi s 3. točko drugega odstavka 141. člena tega zakona določa, da mora predlog za začetek prisilne poravnave vsebovati tudi načrt finančnega prestrukturiranja, skladno z 2. točko prvega odstavka 145. člena ZFPPIPP člena pa mora načrt finančnega prestrukturiranja vsebovati predlog prisilne poravnave z vsebino iz tretjega odstavka 143. člena ZFPPIPP, ki v 2. točki določa, da mora biti v njem naveden tudi tudi opis in skupni znesek prednostnih terjatev in skupni znesek zavarovanih terjatev ter navedbo, da za imetnike prednostnih in zavarovanih terjatev prisilna poravnava, če bo potrjena, ne bo učinkovala. Dolžnik je z navedbo upnikove terjatve v predlogu tako le izpolnil zakonsko obveznost glede vsebine predloga, ni pa s tem dosegel učinkovanja prisilne poravnave na upnikovo zavarovano terjatev.

7. Prav tako dolžnik ne more doseči vpliva prisilne poravnave na upnikovo terjatev zgolj z navedbo v predlogu, da je uspeh poenostavljene prisilne poravnave odvisen od sodelovanja ločitvenih upnikov, ter s pritožbenimi navedbami, da je predlog prisilne poravnave grajen na dogovorih z ločitvenimi upniki. Skladno z drugim odstavkom 145. člena ZFPPIPP mora, če je za uspešno finančno prestrukturiranje treba prestrukturirati tudi zavarovane terjatve, načrt finančnega prestrukturiranja vsebovati tudi opozorilo, da je soglasje imetnikov teh zavarovanih terjatev za njihovo prestrukturiranje nujen pogoj uspešnega finančnega prestrukturiranja. Navedbo s takšno vsebino je dolžnik v predlogu sicer podal, vendar pa višje sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da upnik soglasja, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje tudi zanj, ni podal (dolžnik tega niti ne zatrjuje). Zgolj morebitno dogovarjanje z upniki v takem primeru ne zadostuje (primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 575/2014).

8. Glede na navedeno in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Ker dolžnikova pritožba ni utemeljena, sam krije stroške, ki so mu z njo nastali, saj mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ).