Jedro

Po določbi drugega odstavka 21. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) je zoper pravnomočno sodbo delovnega sodišča, izdano na drugi stopnji, v premoženjskih sporih dovoljena revizija v primerih, ko jo dopušča zakon o pravdnem postopku. Po določbi drugega odstavka 382. člena ZPP revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 80.000,00 SIT. V spornem primeru se z revizijo spodbija sodna odločba za znesek 53.308,00 SIT, zato revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se kot nedovoljena zavrže.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo zahtevek tožnika, da mu je tožena stranka iz naslova dodatka za delovno dobo dolžna izplačati skupno 53.308,00 SIT bruto za čas od 1.10.1995 do 31.10.1996 z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlih mesečnih zneskov, ki so navedeni v izreku sodbe.

Drugostopenjsko sodišče je pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Zoper pravnomočno sodbo je tožnik vložil pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da se po veljavnem zakonu o razmerju plač v javnih zavodih, državnih organih in organih državne skupnosti dodatek za delovno dobo izplačuje v višini, določeni s kolektivno pogodbo, zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom. Po kolektivni pogodbi za negospodarstvo sodijo v delovno dobo vsa obdobja efektivnega dela, ki se po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja štejejo v zavarovalno dobo. Zavarovalno dobo pa predstavlja tudi doba, ki se šteje s povečanjem. Zato bi se ta doba morala upoštevati tudi pri priznavanju dodatka za delovno dobo.

Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, razveljavi sodbi prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke stroškovno ugodi.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 in 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Po določbi drugega odstavka 21. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) je zoper pravnomočno sodbo delovnega sodišča, izdano na drugi stopnji, v premoženjskih sporih dovoljena revizija v primerih, ko jo dopušča zakon o pravdnem postopku. Po določbi drugega odstavka 382. člena ZPP revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 80.000,00 SIT. V spornem primeru se z revizijo spodbija sodna odločba za znesek 53.308,00 SIT, zato revizija ni dovoljena.

Zato je revizijsko sodišče na podlagi določbe 392. člena ZPP revizijo zavrglo kot nedovoljeno.

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).