Jedro

Okoliščina, da odvetnik nikoli prej ni bil denarno kaznovan, ne more omajati odločitve sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, saj je odvetnikovo ravnanje na glavni obravnavi pravilno ocenilo kot kršitev reda na glavni obravnavi, s tem, ko je posegal v besedo tožilke, izvedenke in po tem, ko so mu bili izrečeni že vsi drugi disciplinski ukrepi. Ker se je glavna obravnava nadaljevala, okoliščina, da odvetniku na glavni obravnavi dne 6. 9. 2017 ni bil izrečen opomin, ni odločilna, saj iz zapisnika o navedeni glavni obravnavi izhaja, da je zagovornik kršil red na glavni obravnavi, ko je posegal v besedo izvedenke, ne da bi mu pri tem sodišče dalo besedo. Pritožnica namreč prezre, da je sodnica na glavni obravnavi dne 6. 9. 2017 zagovornika posebej opozorila, da mu ne dovoli posegati v besedo izvedenke in ga opozorila na disciplinsko sankcijo, pa je s poseganjem v navajanje izvedenke nadaljeval, kot to izhaja iz navedenega zapisnika.

Izrek

I. Pritožbi pooblaščenke V. C. se delno ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da izrek pod točko II: Če denarne kazni ne bo mogoče prisilno izterjati, jo bo sodišče na podlagi 130. člena ZKP izvršilo tako, da bo za vsakih 42,00 EUR določilo 1 dan zapora, odpade.

II. V ostalem se pritožba pooblaščenke V. C., obdolžene M. G. pa v celoti, zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko I izreka odvetnika V. C. zaradi kršitve reda na glavni obravnavi v skladu s členom 302 Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) izreklo denarno kazen v višini 500,00 EUR, pod točko II izreka pa navedlo, če denarne kazni ne bo mogoče prisilno izterjati, jo bo sodišče na podlagi 130. člena ZKP izvršilo tako, da bo za vsakih 42,00 EUR določilo 1 dan zapora.

2. Zoper tak sklep se je pritožila pooblaščenka V. C. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, kršitve pravic do poštenega sojenja, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in izrečene denarne kazni. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi in postopek o kaznovanju ustavi oziroma napadeni sklep v točki II izreka razveljavi; in

obdolžena M. G. iz enakih pritožbenih razlogov kot pooblaščenka, s predlogom pritožbenemu sodišču, da napadeni sklep razveljavi in postopek o kaznovanju ustavi.

3. Pregled zadeve pred pritožbenim sodiščem je pokazal naslednje.

4. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi pooblaščenke, ko se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je ugotovilo glede na ustaljeno prakso Ustavnega sodišča in prakso ESČP, da je ureditev kaznovanja po členu 78 ZKP v zvezi s členom 130 ZKP v neskladju z Ustavo Republike Slovenije in iz katere je razbrati, da ni dopustno v primeru, kot je tudi po oceni pritožbenega sodišča obravnavani, izrekati brez ustreznih ustavnih jamstev, v primeru neplačila izrečene denarne kazni njeno izterjavo na podlagi člena 130 ZKP. Ker za spremembo denarne kazni v zaporno kazen niso predvidena ustavno procesna jamstva kazenskega postopka, je takšno izrekanje, kot ga je v obravnavani zadevi pod točko II izreka napadenega sklepa določilo sodišče prve stopnje, v neskladju z Ustavo. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi pooblaščenke v tem delu sledilo in odločilo, da se izrek o izterjavi denarne kazni in njeni nadomestitvi z zaporom odpravi.

5. Pooblaščenka pa tudi navaja, da je v obravnavani zadevi podana nepristranskost sodnika ter se pri tem sklicuje, da odvetnik v svoji dolgoletni praksi, v kateri je njegov nastop pred sodiščem bolj ali manj enak, nikoli ni bil kaznovan zaradi motenja reda na glavni obravnavi, ter da je bil denarno kaznovan zaradi pristranskega postopanja sodnice, ki za kaznovanje ni imela nobenega temelja. Pri tem se sklicuje na odločbo VSL I Kp 340/2008, iz katere izhaja, da je sicer ocena ravnanj udeležencev postopka v pristojnosti razpravljajoče sodnice, ki pa mora prav tako izkazati določeno mero strpnosti do ostalih udeležencev.

6. Takšnim pritožbenim navedbam pa ni slediti. Kot izhaja iz podatkov kazenskega spisa, je sodnica v obravnavani zadevi pri vodenju glavne obravnave ravnala povsem pravilno, ko je zaradi nespoštovanja in kršitve reda na glavni obravnavi odvetnika V. C. opozorila, opomnila, nazadnje pa tudi kaznovala tako kot izhaja iz izreka napadenega sklepa. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da je napadeni sklep pravilen in zakonit, saj je sodnica denarno kazen, ki je disciplinska kazen, odvetniku izrekla zaradi motenja reda in poteka glavne obravnave, pri čemer je pred samim izrekom odvetnika opozorila na spoštljivo obnašanje in tudi opomnila skladno z določilom člena 302 ZKP, v napadenem sklepu pa v točki 3 tudi podrobno obrazložila svojo odločitev. Zagovornik namreč kljub opozorilom in opominom, ki mu jih je izreklo sodišče glede vzdrževanja reda in discipline na glavni obravnavi teh ni upošteval, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ga je denarno kaznovalo in o nepristranskosti sodišča ne more biti govora. Zato pritožba, ki obnašanje zagovornika na glavni obravnavi skuša omiliti s tem, da je opravljal zgolj svojo funkcijo in dolžnost zagovornika v kazenskem postopku, ne more omajati pravilne odločitve sodišča prve stopnje, saj je s svojim obnašanjem kršil red na glavni obravnavi in je na to bil opozorjen, pa s takšnim obnašanjem ni prenehal, zato okoliščina, da je to način zagovornikove obrambe, ne more opravičiti njegovega obnašanja na glavni obravnavi, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot kršitev reda na glavni obravnavi. Zato so vsi pomisleki pooblaščenke v tej smeri povsem neutemeljeni tudi, ko se sklicuje na to, da je obdolženi postopal v korist in interesu svoje stranke in zato ni kršil reda na glavni obravnavi, saj je to v nasprotju s podatki kazenskega spisa, in sicer zapisnikom o glavni obravnavi.

7. Pooblaščenka, ki sodišču prve stopnje očita, da napadeni sklep nima ustreznih razlogov o denarnem kaznovanju zagovornika, ni utemeljena, saj ima napadeni sklep po oceni pritožbenega sodišča ustrezne razloge o vseh odločilnih dejstvih tako o tem zakaj se je sodišče odločilo za denarno kaznovanje, kakor tudi o višini izrečene denarne kazni. Zato pritožba pooblaščenke, ki z navedenim očitno meri na kršitev iz člena 371/I-11 ZKP ni podana.

8. Pooblaščenka sicer uveljavlja še naslednje bistvene kršitve, in sicer iz členov 371/II, 371/I-8 in 371/I-9 ZKP, ne da bi v pritožbi določno konkretizirala, s katerimi pritožbenimi navedbami uveljavlja navedene kršitve glede napadenega sklepa. Kršitve, ki jih sicer v pritožbi navaja pooblaščenka, in ki se nanašajo na nezakonito vodenje kazenskega postopka glede obdolženki očitanega kaznivega dejanja, ko navaja, da sodnica ni preizkusila obtožnega akta, da je nezakonito izvajala dokaze na glavni obravnavi ter je zavrnila podane ugovore ter je preložila glavno obravnavo zaradi postavitve izvedenca, čemur je zagovornik nasprotoval, prav tako pa ni upoštevala odločitev v pravdnem postopku v zadevi IV P 1027/2016 z dne 13. 7. 2017, ne opravičujejo ravnanja zagovornika na glavni obravnavi, saj lahko pravice obdolžene uveljavlja in zagovarja tako, da s tem ne krši discipline oziroma reda na glavni obravnavi.

9. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da nobena od uveljavljenih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ni podana, prav tako pa ni bila kršena zagovornikova pravica do poštenega sojenja. Navedeno kršitev pritožnica namreč vidi v tem, ker je denarno kazen zagovorniku izrekla sodnica, ki je vodila obravnavo, na kateri naj bi do kršitve prišlo, s čemer objektivnemu videzu nepristranskosti ni zadoščeno. Po mnenju pritožnice, kot je to razbrati iz njene pritožbe, zagovorniku ne bi smela izreči denarne kazni razpravljajoča sodnica. Takšne navedbe pritožnice pa so zmotne, saj v obravnavani zadevi ni bilo nobene ovire za to, da je zagovornika denarno kaznovala razpravljajoča sodnica, saj je bila zagovorniku izrečena denarna kazen zaradi kršitve reda na glavni obravnavi in ne za kaznovanje zaradi žalitve sodišča, o katerem pa ne sme odločati razpravljajoči sodnik, zato ne more biti govora o njegovi nepristranskosti. Denarna kazen, ki jo je razpravljajoča sodnica izrekla na glavni obravnavi zaradi motenja reda, predstavlja disciplinsko kazen in ne kaznovanje zaradi kaznivega dejanja. Pritožbeno sodišče še navaja, da glede na opozorila in opomin zagovorniku, preden je sodnica izrekla kaznovanje slednjega, vsekakor kaže na določeno mero strpnosti razpravljajoče sodnice, zato so pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene. Denarna kazen, ki je bila izrečena odvetniku, pa je znotraj zakonsko določenega okvira, ki ga določa člen 78 ZKP, saj kakšnih drugih okoliščin, ki naj bi vplivale na odmero disciplinske kazni, ZKP ne predvideva. Glede na to, da je odvetnik tekom postopka motil red glavne obravnave in s tem nadaljeval tudi po opozorilu razpravljajoče sodnice, je odmerjena denarna kazen 500,00 EUR primerna. Sodišče prve stopnje pa je v napadenem sklepu izrečeno denarno kazen tudi ustrezno obrazložilo. Zato pritožba, ki meni nasprotno, ne more biti uspešna, saj niti ne konkretizira, katero kršitev iz člena 371 ZKP uveljavlja, očitno pa s tem ko trdi, da je neobrazložena denarna kazen vplivala na pravilnost in zakonitost napadenega sklepa, meri na kršitev iz člena 372/II ZKP, ki pa predstavlja kršitev pravice do obrambe odvetnika, kar pa v obravnavani zadevi ni primer.

10. Okoliščina, da odvetnik nikoli prej ni bil denarno kaznovan, ne more omajati odločitve sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, saj je odvetnikovo ravnanje na glavni obravnavi pravilno ocenilo kot kršitev reda na glavni obravnavi, s tem, ko je posegal v besedo tožilke, izvedenke in po tem, ko so mu bili izrečeni že vsi drugi disciplinski ukrepi. Ker se je glavna obravnava nadaljevala, okoliščina, da odvetniku na glavni obravnavi dne 6. 9. 2017 ni bil izrečen opomin, ni odločilna, saj iz zapisnika o navedeni glavni obravnavi izhaja, da je zagovornik kršil red na glavni obravnavi, ko je posegal v besedo izvedenke, ne da bi mu pri tem sodišče dalo besedo. Pritožnica namreč prezre, da je sodnica na glavni obravnavi dne 6. 9. 2017 zagovornika posebej opozorila, da mu ne dovoli posegati v besedo izvedenke in ga opozorila na disciplinsko sankcijo, pa je s poseganjem v navajanje izvedenke nadaljeval, kot to izhaja iz navedenega zapisnika.

11. Uspešna pa tudi ne more biti pritožba M. G., ki meni, da zagovornik ni kršil reda na glavni obravnavi, ampak je zgolj opravljal svojo dolžnost kot zagovornik, saj je na te pritožbene navedbe pritožbeno sodišče že odgovorilo, kot izhaja iz zgoraj navedenih razlogov.

12. Z ostalimi obširnimi pritožbenimi navedbami, s katerimi pritožnica skuša prepričati, da so ji bile kršene procesne pravice, ki so ji zagotovljene po ZKP, Ustavi in EKČP, ker ji je sodišče prve stopnje s kaznovanjem zagovornika poskušalo preprečiti uresničevanje njenih pravic do učinkovite obrambe, pritožnica ne more omajati pravilnosti in zakonitosti napadenega sklepa. Zagovornik je namreč na glavni obravnavi s svojimi stalnimi kršitvami reda na glavni obravnavi, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, presegel pravice, ki mu jih daje zakon glede izvajanja obrambe na glavni obravnavi. Zato se v pritožbi uveljavljane kršitve pokažejo kot neutemeljene, saj jih sodišče prve stopnje pri izdaji napadenega sklepa ni zagrešilo.

13. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče o pritožbah M. G. in pooblaščenke odvetnika V. C. odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.