25. 5. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Aljoše Štrausa, Jesenice, na seji 25. maja 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti šeste alineje prvega odstavka 5. člena Akta o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje (Uradni list RS, št. 2/17), prve alineje četrtega odstavka 62. člena Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote na geografskem območju Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 33/17) in koncesijske pogodbe z dne 4. 7. 2014, sklenjene med Občino Jesenice in družbo ENOS OTE, d. o. o., Jesenice, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik navaja, da izpodbija v izreku tega sklepa navedene akte oziroma njihove posamezne določbe. Zatrjuje, da so v neskladju s 14., 15., 21., 33., 34. in 78. členom Ustave. Prva alineja četrtega odstavka 62. člena Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote na geografskem območju Občine Jesenice (v nadaljevanju SON) naj bi bila v neskladju tudi s 50. členom Ustave. Pobudnik navaja, da je etažni lastnik stanovanja v stavbi, priključeni na daljinsko ogrevanje, ki ga distribuira družba ENOS OTE, d. o. o., Jesenice, kot koncesionar. V stanovanju naj bi sicer živela njegova mati, vendar naj bi on plačeval režijske stroške. Družba ENOS OTE naj bi z mesecem oktobrom 2021 občutno povišala cene glede na cene v istem mesecu leto prej, s čimer se ne strinja in trdi, da zaradi izpodbijane ureditve nima možnosti izbrati cenejšega ogrevanja. Zaradi navedenega naj bi izpodbijani akti oziroma njihove posamezne določbe neposredno vplivali in posegali v njegov pravni in ekonomski položaj. Koncesijska pogodba z dne 4. 7. 2014, sklenjena med Občino Jesenice in družbo ENOS OTE, naj bi bila nična. Pobudnik predlaga, naj Ustavno sodišče ugotovi protiustavnost oziroma nezakonitost izpodbijanih aktov in jih v izpodbijanem obsegu odpravi, vključno z vsemi pravnimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ali v zvezi z njimi. Predlaga tudi, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanih določb.

B.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Izpodbijana šesta alineja prvega odstavka 5. člena Akta o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje (v nadaljevanju Akt o metodologiji) določa, da variabilni stroški (distribucije toplote z lastno proizvodnjo toplote, kot izhaja iz naslova 5. člena) zajemajo kot upravičene stroške emisijskih kuponov, ki niso pridobljeni brezplačno. Akt o metodologiji je izdala Agencija za energijo na podlagi drugega odstavka 299. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15 – v nadaljevanju EZ-1/14), po katerem se je regulacija cene toplote za daljinsko ogrevanje iz distribucijskih sistemov, katerih distributerji izvajajo gospodarsko javno službo, in cene, ki jo zaračunava regulirani proizvajalec toplote, izvajala na podlagi metodologije, ki jo s splošnim aktom predpiše Agencija za energijo.[1] Z Aktom o metodologiji se določa način oblikovanja izhodiščne cene oskrbe s toploto za daljinsko ogrevanje, med drugim vrste in merila za določitev upravičenih stroškov (prva alineja 1. člena Akta o metodologiji). Reguliranje cene toplote za daljinsko ogrevanje se izvaja na podlagi upravičenih stroškov, to je stroškov, ki so nujni za opravljanje gospodarske javne službe distribucije toplote oziroma proizvodnje toplote in so posledica opravljanja navedenih dejavnosti (prvi in drugi odstavek 3. člena Akta o metodologiji). Izpodbijana določba Akta o metodologiji pomeni enega od elementov (podlago) določitve cene toplote, s katero se pobudnik ne strinja. Prva alineja četrtega odstavka 62. člena SON določa, da odpoved pogodbe o dobavi toplote ni mogoča, če jo zahteva posamezni odjemalec, ki se s toploto oskrbuje iz skupnega odjemnega mesta. SON ureja razna vprašanja obratovanja, načina vodenja in pogojev distribucijskega sistema toplote, izvajanja priključitev in oskrbe s toploto, splošnih pogojev za dobavo in odjem ter tarifnega sistema (glej prvi odstavek 1. člena SON). SON se uporablja za distribucijski sistem toplote, ki je v upravljanju družbe ENOS OTE za geografsko območje Občine Jesenice, na katerem ta družba kot distributer toplote opravlja izbirno lokalno gospodarsko javno službo distribucije toplote (drugi odstavek 1. člena SON). Glede zaračunavanja storitev dobavljene toplote SON med drugim v prvem odstavku 96. člena določa, da distributer toplote zaračunava storitve dobave toplote in druge obveznosti v skladu s predpisi, ki urejajo dejavnost distribucije toplote, odjemalcu na odjemnem mestu. V primeru, da gre za skupno odjemno mesto, se storitve dobave toplote in druge obveznosti zaračunavajo vsakemu posameznemu odjemalcu, skladno s predloženim razdelilnikom stroškov za skupno odjemno mesto.

4.Glede na zgoraj navedeno izpodbijani določbi Akta o metodologiji in SON ne učinkujeta neposredno. V primeru nestrinjanja s ceno toplote je zoper zaračunano storitev lokalne gospodarske javne službe namreč sodno varstvo zagotovljeno z ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine oziroma v pravdnem postopku.[2] Prav tako je zagotovljeno sodno varstvo v pravdnem postopku v primeru morebitnega spora glede prenehanja pogodbe o dobavi toplote oziroma njene odpovedi. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega prepisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo že v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Okoliščin, ki bi lahko dajale podlago za drugačen zaključek, pobudnik ne navaja. Glede na navedeno pobudnik ni izkazal pravnega interesa za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih določb Akta o metodologiji in SON, zato je treba to pobudo zavreči.

5.Po prvem odstavku 160. člena Ustave in prvem odstavku 21. člena ZUstS Ustavno sodišče v okviru ustavnopravne presoje ocenjuje skladnost zakonov z Ustavo, podzakonskih predpisov z Ustavo in zakoni ter splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z Ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi.

6.Pobudnik navaja, da izpodbija tudi koncesijsko pogodbo z dne 4. 7. 2014, sklenjeno med Občino Jesenice kot koncedentom in družbo ENOS OTE kot koncesionarjem. Koncesijska pogodba ni predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, za presojo katerega bi bilo Ustavno sodišče pristojno. Zato je treba zavreči tudi pobudo zoper izpodbijano koncesijsko pogodbo.

7.Zaradi navedenih razlogov je Ustavno sodišče pobudo zavrglo. Glede na takšno odločitev se ni spuščalo v vprašanje obstoja drugih procesnih predpostavk.

8.Ker je Ustavno sodišče pobudo zavrglo, o predlaganem začasnem zadržanju ni odločalo.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej prvi in drugi odstavek 299. člena EZ-1/14. V skladu s prvo alinejo 44. člena Zakona o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov (Uradni list RS, št. 44/22 – v nadaljevanju ZOTDS), ki je začel veljati 13. 4. 2022, je sicer 299. člen Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo in 65/20 – EZ-1) prenehal veljati, vendar pa je v tretjem odstavku 41. člena ZOTDS določeno, da Akt o metodologiji še naprej velja kot splošni akt, izdan na podlagi tretjega odstavka 19. člena ZOTDS do izdaje novega akta, ki ga Agencija za energijo sprejme v devetih mesecih od uveljavitve ZOTDS.

[2]Prim. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-30/09 z dne 5. 3. 2009 (3. točka obrazložitve), št. U-I-193/17 z dne 8. 5. 2020 (3. točka obrazložitve), št. U-I-138/17 z dne 31. 3. 2021 (4. točka obrazložitve) in št. U-I-8/18 z dne 26. 4. 2022 (4. točka obrazložitve).