Jedro

Po 10. točki 8. člena Pravilnika mora biti kmečka lopa zgrajena kot pritlična stavba, pri kateri je streha hkrati strop nad prostorom. Gre torej za stavbo z enim samim prostorom.

Po mnenju sodišča način izvedbe konstrukcije (ali so deske pritrjene ali ne) ne more vplivati na ugotovitev, da sta v objektu dva prostora oziroma da konstrukcija tvori strop nad spodnjim prostorom.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku kot inšpekcijskemu zavezancu zaradi nelegalne gradnje na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) naložila, da mora takoj po vročitvi odločbe ustaviti nadaljnjo gradnjo lesenega objekta v tam navedenih dimenzijah, ki ga gradi na zemljišču parc. št. 645/1 k.o. A. in ga do 15. 10. 2008 odstraniti ter vzpostaviti prejšnje stanje. Za objekt je izrekla tudi prepovedi iz 158. člena ZGO-1. V obrazložitvi navaja, da sporni objekt ne izpolnjuje pogojev za gradnjo brez gradbenega dovoljenja, kot jih določa Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (v nadaljevanju Pravilnik). Objekt namreč ne ustreza lastnostim kmečke lope iz 8. člena Pravilnika, saj je njegova etažnost P+M, kar je razvidno iz fotografij, posnetih na inšpekcijskih pregledih, na katerih je jasno vidna lesena medetažna nosilna konstrukcija ter balkonska vrata v mansardi objekta. Poleg tega niso izpolnjeni pogoji iz 18. in 20. člena Pravilnika, po katerih mora biti kmečka lopa postavljena znotraj grajenega območja kmetije, lahko pa tudi znotraj pogojno zazidljivega območja kmetije v tam navedenih primerih. Zemljišče parc. št. 645/1 k.o. A. sodi med kmetijska zemljišča, objekt pa ni postavljen niti v grajenem območju kmetije niti v pogojno zazidljivem območju kmetije, saj je tožnik lastnik zemljišč 645/1 in 645/2 k.o. A, na katerih ni postavljenih nobenih drugih objektov. Glede na navedeno gre za nelegalno gradnjo.

Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil in pritrdil razlogom prvostopenjske odločbe. Ker je 15. 5. 2008 začela veljati Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, ki je nadomestila Pravilnik, je pritožbeni organ preizkusil dopustnost postavitve tožnikovega objekta tudi glede na določbe omenjene uredbe. Pri tem je ugotovil, da uredba med enostavnimi objekti ne določa kmečke lope, da pa je v 5.b točki 11. člena uvrščena med nezahtevne objekte, za katerega pa je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi poudarja, da je zgradil enostavni objekt, pri čemer je po njegovem mnenju kvalifikacija objekta (ali gre za kmečko lopo, senik ali skedenj) povsem nepomembna, ker je nesporno, da je zadostil vsem zahtevanim pogojem. Navaja, da objekt nima medetažne nosilne konstrukcije. Vezni tramovi, ki povezujejo stene objekta, ne tvorijo mansarde, poleg tega pa na njih ni pritrjena prav nobena deska in se tako zlahka vidi strešna konstrukcija. Nesmiselna je tudi navedba o balkonskih vratih, saj kmečka lopa nima nobenega balkona. So vrata v prostor za pridelke, saj je mnogokrat lažje iz kmetijskega stroja neposredno skozi vrata podajati pridelke in orodje, ki se bodo sušili pod ostrešjem, kot pa jih nositi po notranji lestvi. Zgornji del pod ostrešjem tudi nima nobenega okna. Zato je nepravilna ugotovitev, da gre za objekt P+M. V nadaljevanju tožbe tožnik opozarja, da je na upravni enoti vložil vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta na isti parceli, ki pa jo je upravni organ zavrgel, saj objekt izpolnjuje pogoje za gradnjo enostavnega objekta, za katerega ni treba izdati gradbenega dovoljenja. Tožnik kot dokaz prilaga sklep upravne enote z dne 27. 11. 2008. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in ustavi inšpekcijski postopek, toženki pa naloži plačilo pravdnih stroškov (prav: stroškov upravnega spora) s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi, dodatnih razlogov pa ne navaja.

Tožba ni utemeljena.

V skladu s prehodno določbo 114. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 126/07; ZGO-1B) se postopki, ki so se začeli pred dnem začetka uporabe tega zakona (15. 4. 2008) končajo po določbah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB in naslednji; ZGO-1). Iz priloženih upravnih spisov je razvidno, da je gradbena inšpektorica v tej zadevi opravila prvo dejanje v postopku z ogledom 1. 4. 2008, zato je v tej zadevi treba uporabiti dotlej veljavne določbe ZGO-1. Po določbi 12.1. točke 1. odstavka 2. člena ZGO-1 nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oz. dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oz. so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja.

Ker se gradnja novega objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja (1. odstavek 3. člena ZGO-1), so za vprašanje, ali je investitor lahko gradil objekt brez gradbenega dovoljenja, relevantni predpisi, veljavni v času gradnje. Med strankama ni sporno, da je tožnik gradil sporni objekt v letu 2007, zato so za odločitev v zadevi relevantne določbe Pravilnika (Uradni list RS, št. 114/03 in naslednji), na katerega se sklicuje tudi določba 3. odstavka 3. člena ZGO-1. Ta določa, da za enostavni objekt ni potrebno gradbeno dovoljenje, če investitor pred začetkom gradnje pridobi lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da je takšna gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, in če je njegova velikost, način gradnje in rabe ter odmik od meje sosednjih zemljišč v skladu s Pravilnikom. Ta v 19. členu kumulativno predpisuje pogoje, ki jih mora izpolnjevati objekt za gradnjo brez gradbenega dovoljenja, med drugim da so pri njegovi gradnji izpolnjene zahteve glede načina gradnje in odmika iz 20. člena Pravilnika.

Tožnik v tožbi navaja, da je objekt namenjen shranjevanju kmečkih pridelkov in orodja. Zaradi tega ga je treba obravnavati kot pomožni kmetijsko gozdarski objekt (ne pa za objekt za lastne potrebe, ograjo ali pomožni infrastrukturni objekt – 5. do 7. člen Pravilnika). Za te objekte je v 4. točki 20. člena Pravilnika določeno, da so lahko zgrajeni le znotraj grajenega območja kmetije ali znotraj pogojno zazidljivega območja kmetije pod tam navedenimi pogoji. Kot je ugotovil prvostopenjski upravni organ, je tožnik lastnik zemljišč parc. št. 645/1 in 645/2 k.o. A., na katerih ni drugih objektov. Ker iz tega razloga ni mogoče govoriti o grajenem območju kmetije oz. o njenem pogojno zazidljivem območju, sporni objekt že iz tega razloga ne izpolnjuje pogoja za gradnjo brez gradbenega dovoljenja.

Sodišče se ne strinja s tožnikovim stališčem o nepomembnosti kvalifikacije enostavnega objekta. Po določbi 1. točke 19. člena Pravilnika mora biti tudi raba objekta v skladu z določbami Pravilnika. Sodišče v obravnavanem primeru nima pomislekov v pravilnost ravnanja upravnega organa, ki je sporni objekt presojal z vidika pogojev za postavitev kmečke lope, ki je po 10. točki 8. člena Pravilnika namenjena shranjevanju kmetijske mehanizacije. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega akta, je tožnikova odgovorna oseba na zaslišanju povedala, da bo ta namenjen shranjevanju kmetijskega orodja in sadik, nato pa v dopisu, da gre za kmečko lopo. Tožnik pa v tožbi ne ugovarja tako ugotovljeni rabi objekta.

Po že omenjeni 10. točki 8. člena Pravilnika mora biti kmečka lopa zgrajena kot pritlična stavba, pri kateri je streha hkrati strop nad prostorom. Gre torej za stavbo z enim samim prostorom, pri čemer je „prostor“ v skladu z definicijo iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika nekaj, kar je neomejeno. Tudi standard SIST ISO6707-1 (junij 1998) definira prostor kot dejansko ali navidezno omejeno površino ali prostornino.

Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je odgovorna oseba na zaslišanju 23. 6. 2008 povedala, da ima brunarica pritličje in podstrešje, ki ju ločijo le položene deske. Tudi v pritožbi navaja, da so preko tramov položene deske in da se z njihovo odstranitvijo zlahka vidi strešna konstrukcija, deske pa da niso namenjene mansardi ampak predstavljajo dodaten prostor za skladiščenje. Tožnik tako šele v tožbi zatrjuje, da na tramovih ni pritrjena nobena deska in se tako lahko vidi strešna konstrukcija. Gre za nedovoljeno tožbeno novoto, saj stranke v skladu z določbo 3. odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06; v nadaljevanju ZUS-1) v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev, če so imele to možnost pred izdajo akta. Ne glede na to pa po mnenju sodišča način izvedbe konstrukcije (ali so deske pritrjene ali ne) ne more vplivati na ugotovitev, da sta v objektu dva prostora oz. da konstrukcija tvori strop nad spodnjim prostorom. V tem primeru pa streha ni več strop nad (enim, enovitim) prostorom.

Tožnik se tudi ne more uspešno sklicevati na sklep upravne enote o zavrženju njegove vloge za izdajo gradbenega dovoljenja. Kot navaja v tožbi, je bil sklep izdan 27. 11. 2008, to je po izdaji izpodbijane odločbe, zaradi česar ta okoliščina ni relevantna za odločitev v tej zadevi. Sodišče namreč preizkuša zakonitost upravnega akta na podlagi dejanskega in pravnega stanja v času njegove izdaje. Ob tem le dodaja, da je iz priloženega sklepa razvidno, da je bila zavržena vloga za izdajo gradbenega dovoljenja za postavitev senika in ne kmečke lope.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu z določbo 1. odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.