Jedro

Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Določba je v zakonu zato, da se v izjemnih primerih zaradi smotrnosti ali iz drugih, vendar res samo tehtnih razlogov, določi kot pristojno za odločanje v konkretnem sporu drugo stvarno pristojno sodišče. Gre torej za izjemo, ki mora biti utemeljena, saj mora sodišče pri priznavanju izjem vedno odločati restriktivno.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je pri Delovnem sodišču v Kopru vložila tožbo zaradi nezakonitosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.

Tožeča stranka je na podlagi 67. člena zakona o pravdnem postopku (v zvezi s 1. odstavkom 14. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih), vložila predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča z utemeljitvijo, da je bilo delovno razmerje sklenjeno v Mariboru, da je tožeča stranka v sporu v ekonomsko bistveno slabšem položaju kot tožena stranka, da bi stroški postopka lahko ogrozili njeno preživljanje in da je večina prič iz Maribora ali njene okolice.

Predlog ni utemeljen.

Po določbi 67. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 12/2003 - uradno prečiščeno besedilo), lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Določba je v zakonu zato, da se v izjemnih primerih zaradi smotrnosti ali iz drugih, vendar res samo tehtnih razlogov, določi kot pristojno za odločanje v konkretnem sporu drugo stvarno pristojno sodišče. Gre torej za izjemo, ki mora biti utemeljena, saj mora sodišče pri priznavanju izjem vedno odločati restriktivno.

V spornem primeru Vrhovno sodišče ni moglo ugotoviti nič izjemnega, še posebej, če se upošteva, da je Delovno sodišče v Kopru, kot stvarno in krajevno pristojno sodišče izbrala sama tožeča stranka. Po določbi 500. člena ZPP bi namreč tožeča stranka lahko tožbo vložila tudi pri Delovnem sodišču v Mariboru, kar pomeni, da je ob vložitvi tožbe pač izbirala možnost, ki jo je takrat imela za bolj primerno.

Poleg tega pa predlog za delegacijo niti ni ustrezno obrazložen.

Iz navedb tožeče stranke v predlogu za prenos pristojnosti ni razvidno niti premoženjsko stanje tožnice v času vložitve predloga (26.2.2003), saj so delni podatki o premoženjskem stanju tožnice v spisu iz leta 2001 (davčna odločba) oziroma so neizpolnjeni in brez datuma (prošnja za potrdilo o premoženjskem stanju), niti ni iz tožbe razvidno, od kod naj bi prišle predlagane priče. Zato Vrhovno sodišče na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, ni moglo priti do zaključka, da bi Delovno sodišče v Mariboru laže opravilo postopek kot sicer stvarno in krajevno pristojno delovno sodišče (določbe 46. in 48. člena ZPP) v Kopru, niti ni našlo drugih tehtnih razlogov za prenos pristojnosti.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije zato predlogu za delegacijo ni ugodilo.