Jedro

Drži, da bi toženka preklic lahko predlagala prej (iz predloga ne izhaja, da je šlo za nepričakovano službeno odsotnost) in da bi bila dolžna odsotnost ustrezno opravičiti, a to kaže kvečjemu na neskrbnost, ne pa na zlorabo oziroma namen zavleči postopek. Na to ne kaže niti njeno predhodno ravnanje, saj je pred tem preklic naroka predlagala le enkrat in še takrat zanj navedla (in izkazala) upravičen razlog.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje o kaznovanju zakonitega zastopnika tožene stranke razveljavi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zakonitega zastopnika tožene stranke zaradi zlorabe procesnih pravic kaznovalo z denarno kaznijo 250 EUR in mu naložilo, da kazen plača v roku 15-tih dni na transakcijski račun Okrajnega sodišča v Domžalah.

2. Odločitev je oprlo na ugotovitev, da je sodišče po naroku, na katerem je hotelo izvesti dokaz z zaslišanjem strank, prejelo več zahtev tožene stranke za izločitev sodnice, predsednice sodišča in njene namestnice ter zahtevo za izločitev celotnega sodišča. Vse zahteve so bile zavrnjene oziroma zavržene. Tožena stranka je poleg tega predlagala preložitev naroka dne 11. 11. 2022, a kljub več pozivom dokazila o opravičeni odsotnosti ni predložila. Tudi navedbe, iz katerih izhaja, da tožena stranka želi, da se najprej zaključi postopek N 26/2019 med istima strankama, kaže na očitno zlorabo pravic.

3. Tožena stranka zoper sklep o kaznovanju vlaga pritožbo. Navaja, da je kaznovanje posledica pristranskega odločanja sodnice. V nadaljevanju to konkretneje obrazloži. V zvezi z zahtevo za izločitev pojasnjuje, da vabilu na narok 2. 9. 2022 ni bilo priloženo vabilo za zaslišanje strank. Na narok zakoniti zastopnik zaradi službenih obveznosti ni pristopil. Ker je sodnica vztrajala, da je bilo vabljenje pravilno in na izgubi pravice do zaslišanja, je pooblaščenka izločala sodnico, ki je ves čas izkazovala naklonjenost tožniku, pooblaščenki tožene stranke pa očitala kršenje odvetniškega kodeksa. Dodaja še, da obravnava niti ni bila oklicana. Sodišče bi ne glede na zahtevo za izločitev narok lahko opravilo. Narok 11. 11. 2022 je bil preložen, ker je bil spis na višjem sodišču in zaradi prošnje tožene stranke. Slednja je od sedmih narokov samo enkrat prosila za preložitev, vsi ostali so bili preloženi iz razlogov na strani tožnika, kar kaže, da ne zavlačuje postopka, še manj pa protipravno zlorablja pravna sredstva v postopku. Zloraba je podana, če stranka vlaga ponavljajoče se in očitno neutemeljene vloge. Ravnanje tožene stranke ni bilo tako. Gre za enkratno ravnanje. Poudarja še, da zakonitega zastopnika tožene stranke na naroku 2. 9. 2022 sploh ni bilo in ni mogel ravnati z namenom škodovati tožniku in zavlačevati postopek.

4. Pritožbeno sodišče je prejelo tudi pojasnila sodnice, dane na podlagi drugega odstavka 345. člena ZPP.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pravno podlago za izrek denarne kazni predstavlja 11. člen ZPP.1 V njem je med drugim določeno, da si morajo sodišče, stranke in drugi udeleženci prizadevati, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Vsaka stranka je dolžna v postopku skrbno in pravočasno uresničevati svoje pravice, navajati dejstva in predlagati dokaze, da je mogoče postopek izvesti čim prej, sodišče pa je dolžno onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke in drugi udeleženci v postopku. Če stranke, intervenienti, njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu, jim sodišče lahko izreče denarno kazen ali druge ukrepe, določene s tem zakonom. Ob zlorabi pravic lahko s sklepom izreče denarno kazen do 1.300 EUR.

7. Stranka lahko izkoristi vse svoje procesne pravice zaradi varstva svojih interesov. Za zlorabo pa gre, če jih, kot to določa zgoraj povzeta določba 11. člena ZPP, izkoristi le z namenom škodovati drugemu ali jih izkoristi zato, da bi dosegla cilj, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Pri tem mora biti namen (volja) podan ne le, ko gre za šikano (namen škodovati drugemu), marveč tudi, ko dejanje nasprotuje dobrim običajem ter vestnosti in poštenju (oziroma tistemu, kar nasprotuje občutku za „prav“).2 Do zlorabe procesnih pravic pride najpogosteje z namenom zavlačevati postopek.3 Da je nekatere procesne pravice izkoristila s tem ciljem, sodišče prve stopnje očita tudi toženi stranki.

8. Po presoji pritožbenega sodišča je tak zaključek nepravilen.

9. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče v obravnavani zadevi, v kateri je bila tožba vložena 17. 4. 2019, razpisalo 11 narokov, kar 7 pa jih je zaradi različnih razlogov preklicalo. Toženka je predlog za preklic vložila le dvakrat – prvič za narok, ki je bil razpisan za 2. 2. 2022 (razlog: karantena zakonitega zastopnika) in drugič za narok, ki je bil razpisan za 11. 11. 2022 (razlog: zakoniti zastopnik se je zaradi službenih obveznosti nahajal v tujini, še odprt mejni spor pred istim sodiščem). Predlogu, ki ga je vložila le nekaj dni pred tem narokom, ni priložila dokazila, ki naj bi opravičevalo zadržanost njenega zakonitega zastopnika, kasneje predloženo potrdilo pa (po presoji sodišča prve stopnje) ni bilo verodostojno (ker ga je podpisal sam zakoniti zastopnik), dodatnih dokazil pa kljub pozivu do odločitve o kaznovanju ni predložila.

10. Povzete okoliščine zaključka, da je toženka z zadnje navedenim predlogom zlorabila procesne pravice z namenom zavlačevanja postopka, ne omogočajo. Drži sicer, da bi toženka preklic lahko predlagala prej (iz predloga ne izhaja, da je šlo za nepričakovano službeno odsotnost) in da bi bila dolžna odsotnost ustrezno opravičiti, a to kaže kvečjemu na neskrbnost, ne pa na zlorabo oziroma namen zavleči postopek. Na to ne kaže niti njeno predhodno ravnanje, saj je pred tem preklic naroka predlagala le enkrat in še takrat zanj navedla (in izkazala) upravičen razlog. Na odločitev ne more vplivati niti dodatna pritožničina navedba, da preložitev predlaga tudi zaradi postopka N 26/2019, še posebej ob upoštevanju dejstva, da sodišče takemu predlogu ni dolžno slediti. Pritožnica v pritožbi utemeljeno opozarja tudi na to, da sodišče naroka 11. 11. 2022 ni preklicalo samo zaradi njenega predloga, ampak predvsem zato, ker se je v času, ko naj bi bil narok opravljen, spis nahajal na Višjem sodišču v Ljubljani,4 kar pomeni, da ga sodišče v nobenem primeru ne bi opravilo.

11. Na zlorabo procesnih pravic ne kažeta niti vložena predloga za izločitev. Prvega, s katerim je toženka izločala sodnico in celotno Okrajno sodišče v Domžalah, je vložila na naroku 2. 9. 2022 po tem, ko je postalo sporno vprašanje, ali je sodišče zakonitega zastopnika pravilno vabilo na narok (to je, ali je bil opozorjen, da bo izvedeno zaslišanje strank). Res je bil predlog za izločitev kasneje delno zavrnjen, delno pa zavržen, a to samo po sebi ne pomeni, da je toženka (oziroma njen zakoniti zastopnik) institut izločitve zlorabila z namenom zavleči postopek. Razlogi, s katerimi je toženka utemeljila predlog za izločitev, vsaj v pogledu sodnice, ki vodi postopek, niso bili že na prvi pogled neutemeljeni. Enako je mogoče reči tudi za predlog za izločitev predsednice Okrajnega sodišča v Domžalah in njene namestnice, ki ga je predsednik Višjega sodišča v Ljubljani zavrgel (glej sklep z dne 18. 11. 2022, list. št. 14 priloženega spisa Su 15/2022). Ta predlog izkazuje kvečjemu nepoznavanje instituta izločitve.

12. Podlage za izrek kazni zato sodišče prve stopnje ni imelo. Pritožbeno sodišče pa na koncu opozarja še na to, da so sankcije, tudi če do zlorabe pride, različne. Denarno kaznovanje je skrajna možnost. Najprej pridejo v poštev drugi ukrepi, ki jih sodišču, da prepreči morebitno nepotrebno zavlačevanje postopka, daje ZPP. Tako sodišče, če presodi, da upravičeni razlogi za preklic oziroma preložitev naroka niso podani, le-tega opravi (glej 115. člen ZPP). Tudi prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev lahko s sklepom zavrže že razpravljajoči sodnik (6. odstavek 72. člena ZPP) ter s tem prepreči daljši zastoj v postopku; zaradi vložene zahteve za izločitev sodnika iz razloga po 6. točki 70. člena ZPP ali če oceni, da je zahteva za izločitev po 1. do 5. točki 70. člena ZPP očitno neutemeljena, pa lahko opravlja nadaljnja dejanja v postopku, razen izdaje končne odločbe (74. člen ZPP).

13. Pritožba je glede na obrazloženo utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP sklep o kaznovanju razveljavilo.

14. Ker so stroški, ki so nastali s pritožbo, del pravdnih stroškov, bo o njih odločilo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

1 Zakon o pravdnem postopku. 2 J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba 2005, 1. knjiga, stran 102. 3 V sodni praksi je bilo kot zloraba prepoznano izmikanje vročitvam (glej odločbo VS RS II Ips 498/99), zaporedne in očitno neutemeljene zahteve za izločitev (glej odločbo VS RS II Ips 306/99), vlaganje predlogov za delegacijo pristojnosti (glej odločbo VS RS VIII R 8/2001), vlaganje revizij zoper sklepe, s katerimi se postopek ni končal (glej odločbo VS RS II Ips 410/99) in drugo. 4 Spis je bil višjemu sodišču predložen zaradi odločitve o predlogu za izločitev predsednice Okrajnega sodišča v Domžalah in njene namestnice (glej obvestilo o preklicu na list. št. 133 in 135).