Jedro

Iz neprerekanega dejanskega stanja je razvidno, da je tožnica želi BPP za vložitev pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bilo ugodeno njenemu ugovoru tako, da je bila razveljavljena izrečena kazenska sankcija in da še ni zaključen kazenski postopek pred sodiščem prve stopnje, v katerem je tožnica v vlogi obdolženke. Zato je pravilna ugotovitev tožene stranke, da je nerazumna tožničina namera vložiti pritožbo zoper tak sklep sodišča prve stopnje in s tem začeti postopek pred sodiščem druge stopnje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

_Povzetek izpodbijane odločbe_

1. Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Kranju (v nadaljevanju tožena stranka) zavrnilo tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani z opravilno številko VI K 59330/2023 z dne 30. 10. 2023, s katerim je bila razveljavljena sodba o kaznovalnem nalogu z dne 22. 8. 2023, s katerim je bila tožnica spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja. Sklep z dne 30. 10. 2023 je bil izdan na podlagi ugovora zoper navedeno sodbo o kaznovalnem nalogu (I. točka izreka). Tožena stranka je tudi odločila, da stroški postopka niso nastali (II. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica z dne 20. 11. 2023 vloženo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) kot želeno vrsto, obliko in obseg BPP navedla " pravno svetovanje + vložitev pritožbe v roku", kot pravno zadevo pa "Okrajno sodišče v Ljubljani sklep I K 59330/2023 z dne 30. 10. 2023". Tožena stranka je ugotovila, da je bila tožnici z odločbo Okrožnega sodišča v Kranju Bpp 785/2023 dodeljena izredna BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani v zadevi VI K 59330/2023. V tej zadevi je tožnica uspela z ugovorom zoper sodbo o kaznovalnem nalogu z dne 22. 8. 2023, s katero je bila spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja, tako da je bila ta sodba razveljavljena in bo v zadevi razpisana glavna obravnava.

3. Tožnica je s prošnjo za BPP, ki jo tožena stranka vodi v zadevi Bpp 1060/2023, smiselno želela BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem druge stopnje. Na poziv tožene stranke, naj tožnica vlogo dopolni z navedbo pritožbenih razlogov v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani v zadevi VI K 59330/2023 z dne 30. 10. 2023, je tožnica navedla, da gre za nedopusten poziv, ki je sestavljen v nasprotju z 22. in 25. členom Ustave, 3. točko 31. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter 7., 8. in 9. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). K dopolnitvi prošnje za BPP je tožnica priložila kopijo korespondence z odvetnico z dne 3. 9. 2023 in ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu z dne 13. 9. 2023, pri čemer se obe prilogi nanašata na postopek na prvi stopnji in ne na pritožbo zoper sklep z dne 30. 10. 2023 o razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu. Tožena stranka je v izpodbijanem aktu ugotovila, da se tožnica v odgovoru na poziv ni opredelila do pritožbenih razlogov ter ni navedla vseh dejstev in okoliščin v zvezi s pravno zadevo, v kateri želi BPP.

4. Iz zaključnega dela izpodbijane odločbe izhaja, da je tožničina prošnja neutemeljena, saj je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani v zadevi VI K 59330/2023 z dne 30. 10. 2023 razveljavljena sodba o kaznovalnem nalogu z dne 22. 8. 2023 in bo v zadevi razpisana glavna obravnava, pri čemer je bila tožnici dodeljena BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v tej zadevi z odločbo Bpp 785/2023. Po presoji tožene stranke je nerazumna in neutemeljena tožničina namera vložiti pritožbo in začeti postopek pred sodiščem druge stopnje zoper sklep, s katerim je bilo ugodeno njenemu ugovoru. Zato je na podlagi 24. člena ZBPP zavrnila tožničino prošnjo.

_Povzetek navedb strank_

5. Tožnica v tožbi predlaga, naj sodišče odpravi nedopustno in nepotrebno odločbo, ki je predmet upravnega spora, ter prekine nedopustno prakso tožene stranke. Sodišču predlaga, da v celoti upošteva njene tožbene razloge. Z izpodbijanim aktom ji je bila nedopustno omejena pravica do učinkovitega pravnega sredstva in do pritožbe, ki jo zagotavlja 25. člen Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanje URS), izhajajoč iz načela zakonitosti (2. člen URS), in načela enakega varstva pravic (22. člen URS). Trdi, da ji je bila nedopustno omejena pravica do zdravstvene in socialne varnosti in pravica do zasebne lastnine. Tožena stranka tožnici tako povzroča izjemno veliko materialno in nematerialno škodo ter ji je nedopustno odvzela premoženjsko korist, saj je kot šibkejši člen v podrejenem položaju. Kazenska zadeva, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani v zadevi I K 59330/2023 je povezana s tožničinim prijavljenim javnim protestom.

6. V nadaljevanju tožnica trdi, da je pravočasno vložila vlogo za dodelitev BPP v obravnavani zadevi zaradi nedopustnega in nerazumnega odločanja tožene stranke v tej zadevi. Toženi stranki očita, da v nobeni tožničini zadevi ne ugotavlja dejanskega stanja. Izpodbijana odločba je v nasprotju z 31. členom ZBPP ter 7., 8. in 9. členom ZUP oziroma primerljivim členom Zakona o sodiščih. Povzema ugotovitev tožene stranke, ki je razlog za zavrnitev njene prošnje, in navaja, da ji je zaradi nedopustnega ravnanja tožene stranke omejena pravica do mirnega javnega protesta, ki ga je vedno prijavila, pri čemer jo je tožena stranka z oklicem osebnega stečaja onemogočila in ji odvzela opravilno sposobnost. Navaja, da je v nasprotju z URS in Evropsko konvencijo za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP), da zoper upravne akte ni pritožbe. Republika Slovenija je kot podpisnica dolžna spoštovati in utrjevati pojme pravne države in demokracije v Evropi, kar dejansko ne dela. Meni, da je njena tožba utemeljena, saj so podane napake postopka v postopku dodelitve BPP, vsebinske napake izpodbijane odločbe, dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno ter so omejene njene temeljne svoboščine in pravice.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri navedbah in argumentih iz izpodbijane odločbe in se nanjo v celoti sklicuje. Predlaga zavrnitev tožbe.

8. Tožnica v odgovoru na poziv sodišča z dne 16. 2. 2024 navaja, da je ima pravico do pritožbe in učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena URS in načela enakega varstva iz 22. člena URS, ki ji jo nedopustno omejuje tožena stranka, čeprav je vedno izkazala pravni interes. Trdi, da je v neenakem položaju v primerjavi z vlagatelji, ki lahko vlogo za dodelitev BPP vložijo preko eUprave. Meni, da je nedopustno, da tožena stranka njenega dejanskega stanja v obravnavani zadevi ne ugotavlja, zato je odgovorna za tožničino nerazumno in nedopustno življenjsko situacijo v smislu njenega podrejenega položaja. Toženi stranki očita, da so bili vsi upravni akti izdani v nasprotju z 31. členom ZBPP, na kar je opozoril tudi varuh človekovih pravic, in v nasprotju z URS in EKČP. Meni, da je Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v nasprotju z URS in EKČP, vendar je tožena stranka kljub temu tožničino pravno osebo A. izbrisala iz spletnega seznama, ki jo upravlja AJPES. Trdi, da stečajna upravitelja omejujeta tožničine temelje pravice, saj ne prevzemata zadev, ki so bile vložene pred začetkom postopka stečaja. Tožena stranka pa je tožnico naredila za opravilno nesposobno.

_Presoja sodišča_

9. Tožba ni utemeljena.

10. Predmet tega upravnega spora je odločba tožene stranke BPP 1060/2023, s katero je tožnici zavrnila dodelitev BPP na podlagi prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP.

11. V skladu s prvo alinejo prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

12. Tožnica v tožbi in njeni dopolnitvi ni prerekala ugotovljenih dejstev tožene stranke v izpodbijani odločbi, da je s prošnjo za BPP z dne 20. 11. 2023 želela BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem druge stopnje za pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju sodišče prve stopnje) v zadevi VI K 59330/2023 z dne 20. 10. 2023, s katerim je sodišče prve stopnje razveljavilo svojo sodbo o kaznovalnem nalogu z opravilno številko VI K 59330/2023 z dne 22. 8. 2023 in odločilo, da bo v zadevi razpisana glavna obravnava. S sodbo o kaznovalnem nalogu z dne 22. 8. 2023 je bila tožnica spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja po prvem odstavku 299. člena Kazenskega zakonika in ji je bila izrečena pogojna obsodba štirih mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. V skladu z drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) se ta dejstva štejejo za priznana in jih ni treba posebej dokazovati. To hkrati tudi pomeni, da so neutemeljene tožbene navedbe, da tožena stranka v obravnavani zadevi ni ugotavljala tožničinega dejanskega stanja. Iz neprerekanega dejanskega stanja je torej razvidno, da je tožnica želi BPP za vložitev pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje z opravilno številko VI 59330/2023 z dne 30. 11. 2023, s katerim je bilo ugodeno njenemu ugovoru tako, da je bila razveljavljena izrečena kazenska sankcija in da še ni zaključen kazenski postopek pred sodiščem prve stopnje, v katerem je tožnica v vlogi obdolženke. Ob takem stanju stvari pa je pravilna ugotovitev tožene stranke, da je nerazumna tožničina namera vložiti pritožbo zoper tak sklep sodišča prve stopnje in s tem začeti postopek pred sodiščem druge stopnje, ob tem, da tožnica pravnega interesa za pritožbo zoper sklep z dne 30. 10. 2023, ki je zanjo ugoden, ni utemeljila.

13. V zvezi s tožničinimi navedbami o kršitvi ustavnih pravic sodišče pojasnjuje, da je Vrhovno sodišče že večkrat sprejelo stališče (med drugim v sodbi X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2022), da je namen BPP po ZBPP upravičencem omogočiti dejanski dostop do sodišč in omogočiti, da socialni položaj posameznika ne bo predstavljal nepremostljive ovire za sodno varstvo posameznikovih pravic. Tudi Ustavno sodišče je pravico do BPP opredelilo v okviru pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave (npr. odločba U-I-161/12 z dne 20. 2. 2014). Brezplačna pravna pomoč je institut, s katerim država socialno šibkejšemu sloju prebivalstva omogoča dostop do sodišč oziroma pravnega sredstva za varstvo njihovih pravic ali pravnih koristi oziroma obveznosti. Pri presoji pa je Ustavno sodišče upoštevalo, da ZBPP sledi zagotavljanju pravice do enakosti pred sodiščem, tj. da imajo vsi ljudje brez vsakršnega razlikovanja enake možnosti za sojenje pred istimi sodišči in po istih postopkovnih pravilih. Z brezplačno pravno pomočjo se zagotovi enak dostop do sodnega varstva tistim osebam, ki si ne bi mogle zagotoviti pravne pomoči glede na svoj gmotni položaj. Enakopravnost iz prvega odstavka 1. člena ZBPP se torej nanaša na zagotavljanje sodnega varstva vsem enako, ne glede na njihov socialni položaj.1

14. Glede tožbene navedbe, da tožnici Republika Slovenija omejuje ustavno pravico do pritožbe, sodišče pojasnjuje, da je Ustavno sodišče v odločbi U-I-125/10 z dne 31. 5. 2012 med drugim presodilo, da četrti odstavek 34. člena ZBPP, ki določa, da zoper odločbe in sklepe organa za BPP ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor, ni v neskladju z Ustavo.2 Tožnica zgolj pavšalno navaja, da tožena stranka ne uporablja določil 31. člena ZBPP, ki urejajo strokovno službo za BPP, in da so izdani akti v nasprotju s temeljnimi načeli iz 7. do 9. člena ZUP in primerljivimi členi ZS, zato se sodišče ne more opredeliti do teh ugovorov in drugih pavšalnih navedb glede kršitve pravic (pravice do zdravstvene in socialne varnosti, pravice do zasebne lastnine in pravice do povračila naklepno povzročene velike materialne in nematerialne škode).

15. Glede na navedeno je sodišče zavrnilo tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

16. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker med strankama ni sporno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Ne glede na prvi odstavek 59. člena ZUS-1 pa sodišče lahko odloči brez glavne obravnave tudi, ko predlagana nova dejstva ali dokazi niso pomembni za odločitev, ali ko predlagana zgolj take dokaze, ki niso potrebni za ugotovitev spornih dejstev, saj jih je mogoče ugotoviti tudi brez izvedbe predlaganih dokazov (druga in tretja alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Tožeča stranka v konkretnem primeru kakšnih novih dejstev ali dokazov niti ne predlaga. Ob tem se je sodišče oprlo tudi na sodno prakso Vrhovnega sodišča glede razlage določb o glavni obravnavi na podlagi ZUS- in Ustave, po kateri Vrhovno sodišče najprej z različnimi stopnjami kritičnosti ugotovi, da dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno, in nato doda, da stranka ne navaja nobene pravno pomembne dejanske okoliščine, ki bi bila bi bila zmotno ali nepopolno ugotovljena, in zato je načeloma v takem primeru možna tudi odločitev brez glavne obravnave.3 Upoštevalo pa je tudi sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice glede glede pravice stranke do ustnega zaslišanja na javni obravnavi.4 Odločitev je sprejeta po sodniku posamezniku na podlagi prvega odstavka 13. člena ZUS-1. Odločitev je sprejeta po sodniku posamezniku na podlagi prvega odstavka 13. člena ZUS-1. 1 Glej 11. točko obrazložitve sodbe Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2022. 2 Ker se z odločanjem o BPP zagotavlja človekova pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, mora biti zoper odločbe o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP v skladu s 25. členom Ustave zagotovljeno pravno sredstvo. Katero je to pravno sredstvo, je stvar proste presoje zakonodajalca. 3 Glej na primer: I Up 107/2023, 24. 5. 2023, odst. 11; I Up 158/2023, 14. 6. 2023, odst. 13; I Up 38/2024, 20. 2. 2024, odst. 11-12, 14). 4 Ramos Nunes de Carvalho E Sà v. Portugal, App. no. 55391/13, 55728/13 in 74041/13, 6. 11. 2018, odst. 190-191.