Jedro

Ker toženca, zoper katerega je bil začet postopek osebnega stečaja, v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zastopal zakoniti zastopnik (upravitelj), ampak se je zastopal sam, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe (prvi odstavek izreka) se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških odgovora na pritožbo tožeče stranke se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v prvem odstavku izreka izpodbijane sodbe naložilo tožencu, da je dolžan tožeči stranki plačati zneska 4.673,43 EUR in 188,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 9. 2007 dalje do plačila, znesek 3.277,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2010 dalje do plačila, znesek 2.032,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 9. 2007 dalje do plačila, zneske 55,46 EUR, 14,25 EUR, 76,68 EUR in 593,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 10. 2007 dalje do plačila, razen tega pa ji je dolžan povrniti njene stroške postopka v višini 1.165,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku 15 – dnevnega izpolnitvenega roka, vse v 15 dneh in pod izvršbo. V drugem odstavku izreka, ki ni pod pritožbo, je višji zahtevek tožeče stranke zavrnilo. S sklepom, ki prav tako ni pod pritožbo, je umik tožbe za znesek glavnice 1.236,00 EUR in znesek obresti 248,57 EUR po bremepisu št. 19/2007 ter za znesek glavnice 38,20 EUR in znesek obresti 2,60 EUR po bremepisu št. 18/2007 vzelo na znanje in v tem delu postopek ustavilo.

Zoper navedeno sodbo, smiselno pa zoper njen ugodilni del, se pritožuje toženec. V pritožbi navaja, da se mu zdi odločitev sodišča prve stopnje neutemeljena in sodba izdana samo na podlagi izjav bivšega delodajalca. Obenem navaja, da je v postopku osebnega stečaja in odpusta dolga, ki ga vodi sodišče pod opr. št. 1416/2010. Tožeča stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev toženčeve pritožbe in potrditev izpodbijanega dela sodbe, toženec pa naj bi ji bil dolžan povrniti tudi stroške za sestavo odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah smiselno uveljavljanega pritožbenega razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti.

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je v tem individualnem delovnem sporu tožeča stranka od toženca zahtevala vračilo kupnin, ki jih je toženec kot njen ambulantni prodajalec – distributer prejel za prodano blago in plačilo vrednosti blaga, ki ga je prevzel zaradi opravljanja dela, po prenehanju pogodbe o zaposlitvi pa teh kupnin ni vrnil tožeči stranki. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku, v okviru katerega je zaslišalo prokuristko tožeče stranke, računovodjo tožeče stranke in bivšega komercialnega direktorja tožeče stranke ter vpogledalo v listinsko dokumentacijo, ki jo je v spis vložila tožeča stranka, zaključilo, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke, pri katerem je tožeča stranka vztrajala (del tožbe je tožeča stranka tekom postopka umaknila), utemeljen praktično v celoti (razen delno glede vtoževanih obresti), zato mu je v takšnem obsegu tudi ugodilo in naložilo tožencu v plačilo posamezne ugotovljene zneske glavnice skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz podatkov spisa je razbrati, da toženec tekom postopka ni predložil oziroma predlagal v izvedbo nikakršnih dokazov, s katerimi bi dokazal svojo trditev, podano na naroku za glavno obravnavo, da tožeči stranki ni ničesar več dolžan, ker naj bi vso gotovino, ki jo je prejel od kupca, izročil tožeči stranki, neporavnanih obveznosti pa naj ne bi uspel izterjati. Iz zapisnika prvega naroka za glavno obravnavo izhaja, da je nameravalo sodišče prve stopnje v dokaznem postopku zaslišati tudi toženca, zaradi česar ga je vabilo tudi na narok za glavno obravnavo dne 18. 5. 2011. Toženec pa se temu vabilu ni odzval, zato je sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku tožeče stranke odločilo le na podlagi preostalih izvedenih dokazov. Glede na to je neutemeljen pritožbeni očitek toženca, v katerem smiselno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker je o tožbenem zahtevku tožeče stranke odločalo le na podlagi dokazov, ki jih je predlagala tožeča stranka.

Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje storjena bistvena kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta bistvena kršitev je podana, če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja, ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami tega zakona, ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen, če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena.

Kot je bilo že omenjeno, je toženec v pritožbi navajal, da teče zoper njega postopek osebnega stečaja in odpusta dolga, ki se vodi pri pristojnem sodišču pod opr. št. St 1416/2010. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/2007 in nadalj.) med drugim ureja tudi postopek zaradi insolventnosti nad fizično osebo. Iz podatkov, objavljenih na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, je razvidno, da je pod opr. št. 1416/2010, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kopru (na podlagi 51. in 52. člena ZFPPIPP je za odločanje v postopku zaradi insolventnosti stvarno pristojno okrožno sodišče, za odločanje v postopku osebnega stečaja zasebnika ali potrošnika pa je krajevno pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima insolventni dolžnik svoje stalno prebivališče) začet postopek osebnega stečaja nad stečajnim dolžnikom ..., S.D. s.p., .... Iz vpogleda v posamezna procesna dejanja, objavljena na spletnih straneh AJPES, je razvidno, da je v okviru citiranega postopka voden osebni stečaj zoper toženca.

Postopek osebnega stečaja je v ZFPPIPP opredeljen v členih od 381 do 413. V 386. členu ZFPPIPP je določena omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika, ki nastopi z začetkom postopka osebnega stečaja. V primeru omejene poslovne sposobnosti pa zastopa stečajnega dolžnika upravitelj (97. člen ZFPPIPP). V primeru postopka osebnega stečaja nad stečajnim dolžnikom postane upravitelj zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika glede razpolaganja s premoženjem, ki spada v stečajno maso (torej v zvezi s premoženjem, glede katerega ima stečajni dolžnik omejeno poslovno sposobnost – 386. člen ZFPPIPP). Obseg stečajne mase v postopku osebnega stečaja in predmeti, ki so v postopku osebnega stečaja iz stečajne mase izvzeti, opredeljuje 389. člen ZFPPIPP. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da toženca, zoper katerega je začet postopek osebnega stečaja, v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zastopal upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik, temveč se je postopka udeleževal toženec sam. Z ozirom na določbo 386. člena ZFPPIPP v zvezi z določbo 389. člena ZFPPIPP je tako potrebno ugotoviti, da toženca v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zastopal zakoniti zastopnik, kar pa predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Na ugotovljeno bistveno kršitev določb postopka ne vpliva dejstvo, da toženec tekom postopka na prvi stopnji prvostopenjskega sodišča ni seznanil s postopkom osebnega stečaja, temveč da je šele v pritožbi navedel, da poteka zoper njega postopek osebnega stečaja in odpusta dolga.

Iz tega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi toženca ugodilo in na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijani del sodbe razveljavilo ter vrnilo zadevo v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotovljeno bistveno kršitev določb postopka odpraviti in nato ponovno odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke, upoštevaje tudi določbo 205. člena ZPP in ugotovitev, ali celotno premoženje, ki je predmet tega individualnega delovnega spora, spada v stečajno maso ali ne. Ob ugotovitvi, da določeno premoženje, ki je predmet tega individualnega delovnega spora, ne spada v stečajno maso, upravitelj z ozirom na določbe ZFPPIPP glede tega premoženja ne more biti zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP, ki določa, da v primeru, če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo.