Jedro

Geodetska uprava pozove tistega, ki se ne strinja s potekom meje k sprožitvi sodnega postopka za ureditev meje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 31.3.2003, s katero je bila zavrnjena njuna pritožba zoper odločbo Območne geodetske uprave L. z dne 16.12.2002. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ uredil meje med parcelami št... ter parcelami št... k.o...

Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi za njeno odločitev. Sklicuje se na določbe: 29. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE, Uradni list RS, št. 52/00, 87/02) in 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Po presoji sodišča prve stopnje je bilo v obravnavani zadevi materialno pravo pravilno uporabljeno.

Tožnika vlagata pritožbo zoper izpodbijano sodbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Navajata, da je že prvostopenjski upravni organ napačno navedel, da se potek mej med parcelami uredi na podlagi soglasja lastnikov in na podlagi podatkov zemljiškega katastra v skladu z ZENDMPE. V obravnavani zadevi so bile kršene določbe upravnega postopka. Tožnika sta z dopisom z dne 15.11.2002 obvestila upravni organ, da se ne strinjata s potekom meje za sporne parcele, zato tudi izjave, ki jima jo je upravni organ predložil v podpis, nista podpisala. Upravni organ je izdal odločbo v postopku ureditve meje in parcelacije, ne da bi poprej tožnika, ki se nista strinjala z mejo, pozval, da v 30 dneh sprožita sodni postopek za ureditev meje, kot bi to moral storiti. Tožnika nista prejela poziva, domnevna dolžnost sprožitve sodnega postopka za ureditev meje pa ni skladna s predpisi s področja geodetske dejavnosti, saj bi moral predlagatelj oziroma stranka, ki vloži zahtevo za ureditev meje, v tem primeru sta to M. in M.K., sprožiti ustrezen sodni postopek in nositi breme le-tega. Sodišče bi moralo zaradi razjasnitve zadeve zaslišati tožnika, kar sta tudi predlagala v tožbi. Ker tega sodišče ni storilo, je podana bistvena kršitev določb ZPP. Predlagata, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje.

Tožena stranka na pritožbo (sedaj revizijo) ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel revizijo. Po določbi 1. odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče Republike Slovenije odloča o pravnih sredstvih, vloženih do 1.1.2007, po določbah ZUS-1. Na podlagi 2. odstavka 107. člena ZUS-1 je vrhovno sodišče ugotovilo, da pritožba tožnikov ne izpolnjuje pogojev, da bi bila obravnavana kot pritožba po novem ZUS-1. Zato jo v skladu z isto določbo ZUS-1 obravnava kot pravočasno in dovoljeno revizijo. Sodba sodišča prve stopnje pa je v skladu z določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna dne 1.1.2007. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi 1. odstavka 85. člena ZUS-1 se revizija lahko vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek), ni pa je mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek). V 86. členu ZUS-1 je določeno, da vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava. V tem okviru je bil izveden revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

Po določbi 2. odstavka 75. člena ZUS-1 v zvezi s 1. točko 1. odstavka 85. člena ZUS-1 se opustitev glavne obravnave pred prvostopenjskim sodiščem šteje za bistveno kršitev pravil postopka le, če je bila ta opustitev v nasprotju z ZUS-1, pa je to vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Takšno kršitev pravil ZUS-1 po presoji vrhovnega sodišča ni podana, do enakega sklepa pa pripelje tudi uporaba 4. odstavka 72. člena v zvezi z 2. odstavkom 50. člena ZUS, ki je veljal v času odločanja sodišča prve stopnje. Tožnika v tožbi nista predlagala izvedbe takšnih dokazov, ki bi bistveno vplivali na odločitev. Sodišče prve stopnje pa je v obravnavani zadevi odločalo na seji le na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopku izdaje upravnega akta. Ker torej sodišče prve stopnje ni izdalo sodbe brez glavne obravnave v nasprotju z zakonom, ni podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.

Glede na določbo 2. odstavka 85. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče uveljavljanega ugovora o nepopolni oziroma nepravilni ugotovitvi dejanskega stanja ni presojalo.

Po presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je bilo v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja materialno pravo pravilno uporabljeno. Tožena stranka in sodišče prve stopnje sta pravilno oprla svojo odločitev na določbe 29. člena ZENDMPE, ki je veljal v času odločanja. Prvostopenjski upravni organ je v skladu z 29. členom ZENDMPE tožnika pisno pozval, da sprožita sodni postopek ureditve meje in ju v svojem dopisu z dne 25.10.2002, ki je med predloženimi spisi, opozoril na posledice, če sodnega postopka ureditve meje ne bosta sprožila. Ta poziv jima je bil po podatkih predloženih spisov tudi vročen v skladu z določbo 87. člena ZUP. Po izrecni določbi 1. odstavka 29. člena ZENDMPE geodetska uprava pozove lastnika oziroma lastnike, ki se ne strinjajo z mejo, ki je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave, da v 30 dneh od vročitve oziroma prejema poziva sprožijo sodni postopek ureditve meje in o tem obvestijo geodetsko upravo ter predložijo dokazilo o sprožitvi sodnega postopka. Ker se tožnika, kar niti ni sporno, nista strinjala z mejo v obravnavani zadevi, je geodetska uprava pravilno ravnala, ko je prav njiju pozvala, da sprožita sodni postopek ureditve meje. Zato revizijski ugovor, da sta bili dolžni sprožiti sodni postopek ureditve meje stranki, ki sta se z mejo strinjali, ni utemeljen.

Ker je bilo glede na dejanske okoliščine, ki imajo podlago v predloženih spisih, materialno pravo v obravnavani zadevi pravilno uporabljeno, revizijski ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev vrhovnega sodišča. Glede na navedeno je vrhovno sodišče revizijo v skladu z določbo 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.