Jedro

S sklepom sodišča druge stopnje je v smislu določbe prvega odstavka 384. člena ZPP postopek pravnomočno končan, če ima ta odločitev za posledico pravnomočno končanje postopka o samem predmetu spora, torej o tožbenem zahtevku, ne pa končanje postopka o drugih vzporednih vprašanjih med postopkom ali po končanem postopku o tožbenem zahtevku. Tak vzporedni postopek je tudi postopek v zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks ali za odobritev obročnega odplačila sodnih taks.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Po končanem postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi je tožnik predlagal, da mu sodišče dovoli obročno odplačilo dolžne sodne takse v 30 mesečnih obrokih. Sodišče prve stopnje je predlogu delno ugodilo in tožniku odobrilo obročno odplačilo dolžne takse v 18 zaporednih mesečnih obrokih. Tožnikovo pritožbo proti temu sklepu je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Proti sklepu sodišča druge stopnje je tožnik vložil pravočasno revizijo, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo, ker znesek dolžne sodne takse ne presega za dovoljenost revizije mejnega zneska 1.000.000 SIT. Tožnikovo pritožbo proti temu sklepu je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ker z revizijo izpodbijani sklep ni sklep, s katerim bi bil pravdni postopek pravnomočno končan.

Tožnik v pravočasni reviziji proti temu sklepu sodišča druge stopnje uveljavlja kršitve pravdnega postopka in predlaga tako spremembo izpodbijanega sklepa, da se revizija z dne 21.6.2002 dopusti. V zvezi z grajo razlogov sklepa prve stopnje o nedovoljenosti revizije se sklicuje na svojo pritožbo. Razloge sodišča druge stopnje izpodbija s trditvijo, da je dovoljena tudi revizija proti takemu sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je končan postopek za dovolitev obročnega plačila sodnih taks.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki ni vložila revizijskega odgovora, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP).

Revident se glede dovoljenosti sedaj obravnavane revizije pravilno sklicuje na tretji odstavek 384. člena ZPP, po katerem je revizija vselej dovoljena proti takemu sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju revizije. Ni pa pravilno njegovo razumevanje prvega odstavka 384. člena ZPP, da ta zakonska določba dovoljuje tudi revizijo proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je odločeno o pritožbi proti sklepu sodišča prve stopnje o predlogu za obročno plačilo sodne takse. Ti revidentovi razlogi skušajo utemeljiti stališče, da je dovoljena tudi revizija z dne 21.6.2002, vendar so zmotni. S sklepom sodišča druge stopnje je v smislu določbe prvega odstavka 384. člena ZPP postopek pravnomočno končan, če ima ta odločitev za posledico pravnomočno končanje postopka o samem predmetu spora, torej o tožbenem zahtevku, ne pa končanje postopka o drugih vzporednih vprašanjih med postopkom ali po končanem postopku o tožbenem zahtevku. Tak vzporedni postopek je tudi postopek v zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks ali za odobritev obročnega odplačila sodnih taks. Zato so pravilni razlogi sodišča druge stopnje o nedovoljenosti revizije z dne 21.6.2002. V taki situaciji niso pravno pomembni drugačni razlogi sodišča prve stopnje za nedovoljenost revizije. Podrobnejši odgovor na revizijske trditve o teh razlogih pa ni potreben tudi zato, ker jih revizija izpodbija le z golim sklicevanjem na pritožbene razloge, kar zaradi različne narave rednega in izrednega pravnega sredstva in zaradi različnih razlogov pritožbenega in revizijskega izpodbijanja ne zadostuje.

Po vsem obrazloženem je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP zavrnilo tožnikovo revizijo.