21.12. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 6. decembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 984/2002 z dne 14. 10. 2004 se v delu, ki se nanaša na prenehanje delovnega razmerja, zavrže, v preostalem delu pa se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 984/2002 z dne 14. 10. 2004 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Delovno sodišče prve stopnje je s sodbo razveljavilo sklepe pritožnika o prenehanju delovnega razmerja trem tožnicam, mu naložilo, da jim povrne vsa prikrajšanja iz tega naslova ter stroške postopka. S sklepom pa je zavrglo nasprotno tožbo, s katero je pritožnik zahteval od tožnic odškodnino v višini 3.584.686,70 SIT. Pritožnik se je zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje pritožil. Višje delovno in socialno sodišče je pritožbo v delu, ki se nanaša na odločitev o prenehanju delovnega razmerja tožnicam in o nasprotni tožbi, zavrnilo. V delu, ki se nanaša na plačilo prikrajšanj pri plači, pa je pritožbi delno ugodilo in je pritožnikovo obveznost v tem delu zmanjšalo. Glede odločitve sodišča prve stopnje o stroških postopka je Višje sodišče po uradni dolžnosti ugotovilo nepravilno uporabo materialnega prava in je pritožnikovo obveznost povrnitve stroškov postopka znižalo iz 532.506,50 SIT na 457.314,50 SIT.

2.Zoper odločitev Višjega sodišča vlaga pritožnik ustavno pritožbo. Obširno obrazloži, zakaj meni, da je izpodbijana sodna odločba z vidika 14. in 22. člena Ustave napačna. Ne strinja se s stališčem Višjega sodišča, da mu ni bila kršena pravica do zaslišanja strank, ker mu sodišče prve stopnje ni dovolilo postavljati nekaterih vprašanj. Višjemu sodišču očita, da ni odgovorilo na njegove navedbe, zlasti v delu, ko je očital sodišču prve stopnje, da ni zavzelo stališča do zavrnjenih dokazov. Višjemu sodišču nadalje očita, da se ni opredelilo do njegovih navedb o nasprotni tožbi. Prav tako meni, da je bil postopek kršen, ker sodišče ni sprejelo njegove pobude za izločitev sodnika porotnika. Meni, da so stroški tudi po novi odmeri Višjega sodišča še vedno oderuški.

B. – I.

3.Pritožnik utemeljuje ustavno pritožbo z navedbami, s katerimi zatrjuje zmotno ugotovitev dejanskega stanja in napačno uporabo materialnega prava. Takšne navedbe ustavne pritožbe ne utemeljujejo. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa pritožnik s ponavljanjem argumentov, s katerimi v delovnem sporu ni uspel, in z navedbami, s katerimi izraža le svoje nestrinjanje z odločitvijo sodišč, ni izkazal.

4.Zatrjevana kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave bi bila sicer lahko podana, če bi bila točna trditev pritožnika, da se sodišče ni opredelilo do njegovih navedb v pritožbi v zvezi s predloženimi dokazi. Vendar pritožnik ne pojasni, katerih dokazov sodišče ni obravnavalo. Zgolj dejstvo, da sodišče ni na enem mestu navedlo, katere dokaze je upoštevalo pri odločanju in katere ne, iz obrazložitve pa to izhaja, te kršitve ne more izkazati. Povsem pavšalna je tudi navedba pritožnika, da je napačno stališče Višjega sodišča, da mu ni bila kršena pravica do zaslišanja strank, ker priči ni smel postavljati vprašanj. Navedeno bi sicer lahko pomenila kršitev 22. člena Ustave, vendar pa pritožnik zatrjevane kršitve ne utemelji. Prav tako je neutemeljena navedba pritožnika, da sodišče ni sprejelo njegove pobude za izločitev sodnika porotnika. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe Višjega sodišča, je pritožnik pred sodiščem prve stopnje izrecno izjavil, da ne predlaga izločitve sodnika porotnika.

5.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

B. – II.

6.Po prvem odstavku 51. člena ZUstS se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva.

7.Pritožnik izpodbija posamična akta, zoper katerih glede na veljavno zakonsko ureditev niso bila izčrpana vsa pravna sredstva, kar je po prvem odstavku 51. člena ZUstS pogoj za vložitev ustavne pritožbe. Pritožnik bi zoper sodbo Višjega sodišča (navedeno v 1. točki izreka tega sklepa) v delu, ki se nanaša na odločitev o prenehanju delovnega razmerja in zoper sklep Višjega sodišča (navedenem v 2. točki izreka tega sklepa), glede na predmet spora lahko vložil revizijo. Ker pritožnik ni izkazal, da bi izčrpal to pravno sredstvo, ustavna pritožba zoper izpodbijani sodni odločbi ni dopustna. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo v tem delu zavrglo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan