Jedro

Tožnici ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja. Delo, ki je zahtevalo pozornost na stanje okolice, v pogojih slabe osvetlitve (brez dodatne svetilke), ji je onemogočilo, da bi vso pozornost usmerila v podlago oziroma da bi opazila trak.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožena stranka sama krije stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa mora v 15 dneh povrniti 466,65 EUR njenih pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati 5.355,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 5.205,00 EUR od 29. 10. 2015 dalje in od zneska 150,00 EUR od 23. 6. 2016 dalje. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo ter sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti 2.772,26 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožena stranka v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da sodišče prve stopnje ni podalo dovolj skrbne dokazne ocene glede izpovedb tožnice, prič in ostalih predloženih dokazov. Sodišče je prezrlo potrdilo z dne 6. 10. 2017 o osvetlitvi garažnih prostorov, iz katerega izhaja, da je bila osvetlitev na dan škodnega dogodka enaka kot v letu 2017. Prav tako je sodišče prezrlo predložene fotografije ekranov nadzorne kamere garažnih prostorov, iz katerih je razvidno, da prostor ni bil tako temen, da tožnica ne bi videla, kje hodi. Tožnica je trdila, da je prišlo do padca ob vratih garaže, ki so ob steni, kjer je vidljivost še manjša kot sicer, na priloženih fotografijah pa ni označila natančnega mesta padca, prav tako fotografije ne prikazujejo, pred katerimi vrati je padla. Tožnica je šele v svoji izpovedbi označila mesto padca, ki pa ne potrjuje njenih navedb v pripravljalni vlogi. Sodišče je napačno povzelo izpovedbi T. T., ki je jasno izpovedal, da pri delu vidi vse in ne uporablja svetilke ter V. V., ki ni mogel potrditi, da se ob nočni razsvetljavi ne bi videlo črnega traku. V. V. tudi ni izpovedal, da bi bilo dobro imeti svetilko ter ni potrdil, da so se v času nesreče generalno menjale luči ali da kakšna žarnica ne bi gorela. Tožnica ni zatrjevala, da so bile v času padca žarnice pregorene, o navedenem pa tudi nihče ni izpovedal. Napačen je zaključek sodišča, da sta U. U. in T. T. potrdila, da je bila na mestu, kjer je tožnica padla, zelo slaba osvetlitev. Nobena priča ni potrdila, da bi bila v prostoru takšna tema, da se pred sabo ne bi nič videlo. Napačen je zaključek sodišča, da je tožnica opozarjala nadrejene na pomanjkljivo osvetlitev, saj priča M. M. ni mogla z gotovostjo potrditi, da je tožnica prosila za svetilko. Prav tako navedena priča ni izpovedala, da bi bila potrebna svetilka. G. G. je izpovedal, da mu nihče ni nikdar omenil, da je potrebna svetilka. Meni, da je bila tožnica pri hoji premalo pazljiva in nezbrana ter da bi lahko pričakovala, da je na tleh odvržen kakšen predmet. Povezovalni trak za tožnico ni bil nepričakovan, zato bi ga lahko ob povprečni skrbnosti opazila. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Tožnica je na pritožbo pravočasno odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je v obravnavani zadevi od tožene stranke zahtevala plačilo odškodnine za škodo, nastalo v škodnem dogodku 22. 5. 2015, ko se je v kleti (garaži) prodajnega centra v A. telesno poškodovala v nesreči, ki se ji je zgodila pri delu, in sicer se je ob rednem obhodu objekta zapletla v odpadni trak in padla. Utrpela je zlom nosne kosti, udarninsko - raztrganinsko rano na sluznici zgornje ustnice, izpah prvega sekalca desno zgoraj in prvega sekalca levo zgoraj, delni izpah drugega sekalca levo zgoraj z odbito krono in zlom korenine drugega sekalca levo zgoraj.

6. Pritožbeno sodišče soglaša z dokazno presojo sodišča prve stopnje. Zaključek sodišča, da je bila osvetlitev v garaži zelo slaba, tožnici pa kljub njenemu opozorilu nadrejenim ni bila zagotovljena ročna svetilka, zato ni videla na tleh odpadle embalaže (traku), v katero se je zapletla in padla, namreč temelji na celoviti, jasni in argumentirani dokazni oceni. V zvezi s tem je neutemeljena pritožbena navedba, da je sodišče prezrlo potrdilo z dne 6. 10. 2017 (priloga B11), iz katerega naj bi izhajalo, da je bila osvetlitev na dan škodnega dogodka enaka osvetlitvi v letu 2017. Navedeno potrdilo namreč potrjuje zgolj, da je bila prižgana tretjina žarnic, kar pa ne pomeni, da je bila osvetlitev na dan škodnega dogodka enaka osvetlitvi v letu 2017. Glede na izpoved upravnika V. V. se žarnice niso menjale redno, ampak se je počakalo z menjavo in nato naenkrat zamenjalo tudi po 100 žarnic. Prav tako je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je bilo tekom postopka jasno, da današnje stanje osvetljenosti prostorov ni več enako tistemu v času nezgode, zato tudi ni izvedlo ogleda.1 Glede na to, da stanje ni več enako tistemu v času škodnega dogodka, je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo predloženih fotografij, ki tudi sicer ne prikazujejo osvetlitve na mestu padca.

7. Glede mesta padca je tožnica trdila, da je padla v garaži, kjer je svetloba ob steni izredno slaba. V pripravljalni vlogi je nato v okviru opisa obsega del, ki jih je dolžna opraviti v garaži, navedla, da mora pregledati vrata (tukaj je prišlo do padca), ki so ob strani oziroma steni, kjer je svetloba slabša. Pritožbena navedba, da fotografije ne prikazujejo, pred katerimi vrati je tožnica padla, je nedopustna pritožbena novota, saj ni izkazan opravičljiv razlog za njihovo neuveljavljanje v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Tožnica je dokazala, da je padla v temnem predelu garaže. V zvezi s tem so neutemeljene pritožbene navedbe, da U. U. in T. T. nista potrdila, da je bila na mestu padca zelo slaba osvetlitev. U. U. je izpovedala, da je ponoči slaba vidljivost ter da je bilo na mestu padca temnejše. Tudi T. T. je potrdil, da je na mestu padca slabo osvetljeno oziroma ni dobro osvetljeno. Posledično je neutemeljeno pritožbeno stališče, da tožnica ni dokazala, da je padla pred vrati, kot je to zatrjevala v prvi pripravljalni vlogi. Prav tako je iz fotografij, ki jih je predložila tožnica, razvidno, za katero območje kleti gre (označeni so stebri), zato je tožena stranka imela možnost dokazati nasprotno, vendar je kljub temu predložila fotografije drugega območja garaže. 8. Dvoma v dokazno oceno ne vzbudijo niti pritožbene navedbe, da je T. T. izpovedal, da »vidi vse in ne uporablja svetilke«, saj je izpovedal tudi, da ne ve, če bi videl črn trak. Tudi V. V. je izpovedal, da so določeni deli bolj temni ter da ne pričakuješ na tleh črnega traku. Prav tako je V. V. izpovedal, da bi tisti, ki delajo zvečer, skoraj morali imeti svetilko. Dokazne ocene sodišča prve stopnje tudi ne omaja netočno izpostavljanje delov njegove izpovedbe izven konteksta, češ da je izpovedal, da bi bilo dobro imeti svetilko le za primer, da posvetiš v okno, vrata in podobno.2 Ne drži tudi pritožbena navedba, da priča M. M. ni izpovedala, da bi bila potrebna svetilka.

9. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnica opozarjala svoje nadrejene na pomanjkljivo osvetlitev garaže in jih večkrat prosila, da ji zagotovijo ročno svetilko. Sodišče prve stopnje je sledilo tožničini verodostojni izpovedbi, ki jo je posredno potrdila tudi M. M., saj je dopustila možnost, da jo je tožnica med drugim prosila tudi za svetilko. Posledično je neutemeljeno pritožbeno izpostavljanje, da M. M. ni mogla z gotovostjo potrditi, da jo je tožnica prosila za svetilko. Glede na predano prošnjo nadrejeni M. M., ki jo je bila le-ta dolžna posredovati naprej, ni odločilna izpovedba G. G., da nikoli ni dobil prošnje glede svetilke.

10. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je bila tožnica pri hoji premalo pazljiva in nezbrana ter da bi lahko pričakovala, da je na tleh odvržen kakšen predmet oziroma da povezovalni trak za tožnico ni bil nepričakovan. Tožnica je namreč padla ob opravljanju svojega dela, pri katerem je morala svojo pozornost nameniti pregledu okolice. Kot je to obrazložilo že sodišče prve stopnje, tožnica dela ne bi mogla opravljati, če bi bila pozorna le na tla, kjer hodi. Delo, ki je zahtevalo pozornost na stanje okolice, v pogojih slabe osvetlitve (brez dodatne svetilke), ji je torej onemogočilo, da bi vso pozornost usmerila v podlago oziroma da bi opazila trak. Tožnici zato ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja. Poleg tega je tudi upravnik V. V. izpovedal o nepričakovanosti traku na tleh, zato so neutemeljene vse pritožbene navedbe v zvezi s tem.

11. S pritožbenimi navedbami tožena stranka torej ni uspela vzbuditi dvoma v pravilnost dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katerih temelji izpodbijana odločitev. Glede na navedeno so vse pritožbene navedbe neutemeljene. Pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožnici pa mora povrniti 466,65 EUR stroškov pritožbenega postopka. Tožnici so priznani stroški za sestavo odgovora na pritožbo (625 točk po tar. št. 21/1 OT), 2 % administrativni stroški (11. člen OT) ter 22% DDV, ne pa tudi priglašenih 100 točk za sestanek s stranko pred vložitvijo odgovora na pritožbo in 100 točk za pregled dokumentacije in pritožbe. Gre za opravila, ki niso samostojna, nagrada zanje pa je že zajeta v priznani nagradi za sestavo odgovora na pritožbo.3 1 Tožena stranka je v pripravljalni vlogi (list. št. 69) potrdila, da je bilo treba zaradi požara v septembru 2017 zamenjati žarnice. 2 Izpovedal je, da »posvetiš v okno, vrata ali kaj«. 3 Primerjaj sklep VSL I Cp 570/2019 in v njem navedene judikate v opombi 1.