Jedro

Kriteriji za ugoditev predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist zelo natančno določeni, prav tako je natančno predpisan postopek ugotavljanja materialnega položaja storilca in njegovih družinskih članov ter pravila upoštevanja različnih virov dohodka oziroma različnih vrst premoženja. V teh kriterijih, na katere je sodišče vezano, ni podlage za upoštevanje okoliščin, ki jih v pritožbi izpostavlja storilec tj. da od plače plačuje najemnino, položnice, različna zavarovanja in se preživlja, pa si mora kljub temu več kot en teden pred vsako plačo od mame ali prijateljev izposojati denar za preživetje.

Izrek

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitvi izpodbijanega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo storilčev predlog, da se mu plačilo globe v višini 1.200,00 EUR in sodne takse v višini 200,00 EUR, ki sta mu bili naloženi v plačilo s sodbo Okrajnega sodišča v Celju PR 339/2021 z dne 17. 5. 2021, in naložilo plačilo sodne takse v višini 30,00 EUR.

2. Zoper tako odločitev se pritožuje storilec, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se njegovemu predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Drugi odstavek 19.a člena ZP-1 določa, da sodišče odobri nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Do brezplačne pravne pomoči pa je na podlagi 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Ta dohodek od 1. 8. 2019 dalje znaša 402,18 EUR, kar pomeni, da za ugoditev predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist povprečni dohodek na člana družine ne sme presegati 804,36 EUR.

5. Ob obravnavanju storilčevega predloga za nadomestitev globe je sodišče skladno z določbami veljavne zakonodaje ugotovilo, da je storilec samska oseba in da je po podatkih FURS imel v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga (februar, marec in april 2021) izkazan povprečen mesečni neto dohodek iz naslova plače v višini 837,36 EUR. Nadalje je sodišče ugotovilo tudi, da so se storilčevi dohodki v zadnjih mesecih tj. juliju, avgustu in septembru 2021 bistveno povišali, saj je v tem obdobju njegov dohodek iz naslova plač znašal povprečno 1.168,00 EUR mesečno. Ker po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih storilec pritožbeno ne izpodbija, povprečni mesečni neto dohodek storilca v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo predloga presega z zakonom določen cenzus 804,36 EUR, storilec ne izpolnjuje pogojev za ugoditev predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist in je sodišče prve stopnje njegov predlog utemeljeno zavrnilo.

6. Kot je razvidno iz zgoraj povzete obrazložitve so kriteriji za ugoditev predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist zelo natančno določeni, prav tako je natančno predpisan postopek ugotavljanja materialnega položaja storilca in njegovih družinskih članov ter pravila upoštevanja različnih virov dohodka oziroma različnih vrst premoženja. V teh kriterijih, na katere je sodišče vezano, ni podlage za upoštevanje okoliščin, ki jih v pritožbi izpostavlja storilec tj. da od plače plačuje najemnino, položnice, različna zavarovanja in se preživlja, pa si mora kljub temu več kot en teden pred vsako plačo od mame ali prijateljev izposojati denar za preživetje. Sodišče prve stopnje storilcu ni očitalo, da preveč zasluži, kot zmotno dojema storilec, temveč je zgolj ugotovilo, da ne izpolnjuje zakonsko določenih pogojev za ugoditev predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, ker njegov mesečni povprečni mesečni neto dohodek presega zakonsko določen cenzus, ki ga je določil zakonodajalec. Ker je sodišče pri odločanju vezano na ustavo in zakone, ob ugotovljenih dejstvih, ki jih storilec pritožbeno ne izpodbija, tudi pritožbeno sodišče nima zakonske podlage, da bi ob ugotovljenih pravno relevantnih okoliščinah spremenilo izpodbijano odločitev in ugodilo storilčevemu predlogu za nadomestitev plačila globe, četudi storilec meni, da njegovi dohodki ne omogočajo normalnega preživetja in da je na robu, ker se je tudi hrana podražila in mu od plače ne ostane nič.

7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147.člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.